V sredo, 17. 1. 2024, so ob 18.00, v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, izdelovalec študije hrupa mag. Aleš Globevnik, A-projekt, d. o. o., predstavnik naročnika, Peter Ozimič, Direkcija RS za infrastrukturo, in predstavnika inženirja mag. Jure Lah in Miha Rozman, DRI upravljanje investicij, d. o. o., občanom predstavili osnutek »Študije hrupa s predlogom protihrupnih ukrepov ob glavni železniški progi št. 50 na območju občine Borovnica«.
Namen javne predstavitve je bil pridobiti povratne informacije ter relevantne pripombe in pobude občanov, ki naj bi se v čim večji meri upoštevale v končnem dokumentu. Javna predstavitev se je končala s sklepom, da se na spletni strani Občine Borovnica objavi predstavitev osnutka študije hrupa, potem pa občani svoje čim bolj utemeljene pripombe in predloge v roku 30 dni posredujejo na Občino Borovnica (najbolje preko e-pošte na: obcina@borovnica.si). Ta jih bo potem posredovala izdelovalcu in naročniku študije.
Omenjena študija obravnava območje ob železniški progi od železniške postaje Borovnica (gledano proti Divači) do konca poteka proge skozi občino Vrhnika. Protihrupne ograje (PHO), ki se v občini ob progi postavljajo zdaj, se postavljajo v okviru projekta nadgradnje medpostajnega odseka Preserje–Borovnica in projekta nadgradnje železniške postaje Borovnica. Predvidoma pa bodo že v sklopu projekta nadgradnje železniške postaje postavljeni tudi prvi dve od sedmih ograj, ki so predlagane s to študijo hrupa, in sicer na lokaciji tik ob koncu železniške postaje v smeri proti Divači, saj je zaradi kretnic obremenitev hrupa na tem mestu v primerjavi z ostalimi predlaganimi lokacijami za postavitev PHO večja.
Javne predstavitve se je udeležilo okrog 30 občanov, ki jih je uvodoma nagovoril župan Peter Črnilogar. Zahvalil se je strokovnjakom, ki so prišli predstaviti omenjeno študijo ter pozval občane h konstruktivni ter na predmet javne predstavitve usmerjeni razpravi.
Občane je uvodoma zanimalo, zakaj se sploh predvideva postavitev PHO, če naj bi bila, na podlagi informacij, ki so bile podane ob predstavitvi pobude za pripravo Državnega prostorskega načrta nove železniške proge med Borovnico in Logatcem dne 22. 2. 2023 v Borovnici, do leta 2030 zgrajena nova proga.
Peter Ozimič je odgovoril, da glede na pretekle izkušnje traja postopek umeščanja v prostor in ostale aktivnosti, ki so potrebne pred začetkom gradnje več let (načeloma vsaj 10 let), zato začetka gradnje nove proge ne gre pričakovati pred letom 2035. Prav tako bi sama gradnja zaradi zahtevnosti terena trajala več let. Trenutno tudi še ni jasno, kakšna bo funkcija obstoječe proge po izgradnji nove proge. Ostaja namreč možnost, da bo obstoječa proga namenjena lokalnemu potniškemu prometu.
Občani so želeli tudi podrobnejša pojasnila glede metodologije izdelave študije hrupa. Izpostavili so, da se jim ne zdi razumljivo, da študija kaže, da ocenjene ravni hrupa na določenih mestih ob progi niso še višje in navajajo, da t. i. »nabiralni vlak«, ki ga vlečejo stare dizelsko-električne lokomotive (t. i. »Kenedijevke« in »Reganovke«), ki v nočnem času pogosto vozi po progi skozi občino, lahko s svojim hrupom tudi prebudi prebivalce. Želeli so izvedeti, kdaj in na katerih lokacijah so bile izvedene meritve hrupa. Zanimalo jih je tudi, če je na sicer elektrificirani progi nujna vleka z dizelskimi lokomotivami, zakaj pri tem vsi prevozniki ne uporabljajo sodobnih dizelskih oz. elektro-dizelskih lokomotiv, katerih hrup praktično ne presega hrupa električnih.
Mag. Aleš Globevnik je pojasnil, da študija temelji na računskem modelu, ki upošteva topografijo terena, poselitev, lastnosti proge in tirnih vozil ter prometne obremenitve v obravnavanem letu. Model je bil preverjen z meritvami hrupa na šestih lokacijah, pri čemer računske vrednosti nikjer niso odstopale za več kot 1 dBA glede na modelsko izračunane. Na podlagi predpisane metodologije je raven hrupa izražena v povprečnih vrednostih za tri obdobja dneva: med 6.00 in 18.00, med 18.00 in 22.00 ter med 22.00 in 6.00, pri čemer je za nočni čas predpisana najnižja raven dopustnih obremenitev s hrupom, ki za celoten hrup (železnica in ostali viri) znaša 59 dBA, v dnevnem času pa ta znaša 69 dBA. Tovorni vlaki v primerjavi s potniškimi predstavljajo večinski delež obremenitve s hrupom. V kolikor vlaki, ki povzročajo večjo emisijo hrupa, ne vozijo pogosto, je njihov prispevek k skupni emisiji hrupa v določenem časovnem obdobju dneva manjši. Meritve so bile izvedene v marcu 2023 in so na vsaki lokaciji trajale vsaj 24 ur. Bile so izvedena na 6 lokacijah, med katerimi je bilo pet lokacij v občini Borovnica (Dražica 5, Zalarjeva cesta 62 A, Pot na Malence 1, Laze pri Borovnici 45 A, Dol pri Borovnici 45). Na določitev mikro-lokacij meritev je med drugim vplivala tudi možnost pridobitve soglasij lastnikov parcel oz. objektov za postavitev merilnih naprav. Pomemben kriterij za lociranje ograj je njihova ekonomska upravičenost in učinek (povprečno znižanje imisije hrupa na višini 2 m za vsaj 5 dB). Ograje morajo pred hrupom ščititi vsaj 5 stanovanjskih objektov, ne glede na njihovo velikost oz. število stanovalcev v njih. Na tej podlagi je študija prvotno predvidela 8 lokacij za postavitev ograj v občini Borovnica, po podrobnem pregledu pa je bilo ugotovljeno, da kriterijev ne izpolnjuje predlagana ograja ob Cesti na Grič, saj so vsi stanovanjski objekti niveletno precej višje od proge in zato PHO ni učinkovita. Za ostale čezmerno obremenjene stanovanjske stavbe se v študiji načeloma predlaga preveritev potrebe po izvedbi ukrepov pasivne protihrupne zaščite (protihrupna sanacija oken in balkonskih vrat).
V zvezi z zamenjavo vlečnih vozil s tišjimi je Peter Ozimič pojasnil, da bodo starejša v doglednem času zamenjana tudi zaradi višjih stroškov obratovanja in vzdrževanja. Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno predvsem od operaterjev tovornega železniškega prevoza, ki so lastniki vozil. Skladno z evropsko uredbo bodo vsi lastniki starejših tovornih vagonov, opremljenih z litoželeznimi zavornjaki, morali te do 8. 12. 2024 opremiti s kompozitnimi zavornjaki, kar bo bistveno zmanjšalo emisijo hrupa železniškega prometa, predvidoma do 8 dBA. Veliko pa k zmanjšanju hrupa prispeva tudi rekonstrukcija prog, pri kateri so bolje utrdijo nasipi, zamenjajo železniški pragovi in nove tirnice ter vgradijo podložne plošče.
Nekateri občani so bili mnenja, da ob zamenjavi tirnih vozil s tišjimi in rekonstrukciji proge vgradnja na okoli 3 milijone € ocenjenih PHO v občini sploh ne bi bila potrebna ter vprašali ali se občina vgradnji PHO lahko tudi odpove in v zameno raje pridobi sredstva, ki so za to namenjena.
Peter Ozimič je pojasnil, da nadgradnja obstoječe proge od postaje Borovnica dalje trenutno ni predvidena, saj se izvajajo aktivnosti v zvezi z gradnjo nove proge, se pa izvaja redno vzdrževanje v okviru katerega upravljavec, družba SŽ-Infrastruktura d. o. o., izvaja manjša popravila proge. Prav tako je bilo pojasnjeno, da če se Občina s postavitvijo PHO ne bo strinjala, se te ne bodo postavile. PHO precej zmanjšajo obremenitev s hrupom na svojem vplivnem območju in se načrtujejo na območjih gostejše poselitve ob progi, kjer je ugotovljena čezmerna obremenjenost s hrupom pri več stavbah. Namen te predstavitve pa je bil pridobiti mnenje prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju posamezne PHO. Sredstva za vsak posamezen projekt se zagotovijo iz proračuna in jih ni mogoče porabiti za druge namene.
Večje število občanov je zanimalo ali oz. kdaj je predvidena rekonstrukcija proge od železniške postaje Borovnica proti Verdu, saj je sedanja proga po njihovem mnenju neprimerna že za sedanje prometne obremenitve, ki se bodo po izgradnji 2. tira med Divačo in Koprom še bistveno povečale. To v prvi vrsti velja za Dolinski oz. Jelenov viadukt, ki je bil zgrajen med leti 1850 in 1856.
Peter Ozimič je pojasnil, da po informacijah, s katerimi razpolaga, rekonstrukcija obstoječe proge od železniške postaje Borovnica do Logatca trenutno ni predvidena, saj se načrtuje izgradnja popolnoma nove proge, ki bo omogočala večje hitrosti in večje obremenitve.
Občane, ki živijo v neposredni bližini železniške proge, je tudi zanimalo, ali je mogoče zahtevati, da se na določenih odsekih postavijo transparentne PHO, ki zmanjšajo osenčenost in vsaj delno omogočajo tudi pogled na krajino.
Mag. Jure Lah je pojasnil, da je postavitev transparentnih PHO iz pleksi stekla sicer mogoča, vendar pa je pri tem treba upoštevati, da se zvok od njih bolj odbija in da bi ob njihovi postavitvi lahko bili delno dodatno obremenjeni prebivalci, ki živijo na nasprotni strani proge.
Občanko z Jel je zanimalo, ali bi bilo, glede na to, da je podvoz pod železniško progo na Poti v Jele ob močnejših in dalj trajajočih padavinah večkrat neprehoden, mogoče na lokaciji podvoza, kjer je predvidena tudi postavitev PHO, ki ji ne nasprotuje, v PHO vgraditi vrata, tako da bi se lahko s prečkanjem tirov občani izognili več kot 1 km dolgemu obhodu preko intervencijskega podhoda pod železniško progo.
Peter Ozimič je pojasnil, da je na določenih mestih v PHO zaradi zagotavljanja intervencijskih dostopov predvidena vgradnja vrat, vendar ne za prehajanje preko proge, ki je zaradi varnostnih razlogov prepovedano.
Občane je zanimala višina od katere se merijo PHO.
Mag. Aleš Globevnik je pojasnil, da se predstavljene višine PHO merijo od ravni zgornjega roba tirnice, večinoma so predvidene ograje višine 2 m, maksimalna višina PHO pa znaša 3 m. Ker je lokacija postavitve PHO odvisna tudi od poteka terena, je v primeru poteka proge po nasipu lahko dejanska višina ograj seveda temu ustrezno večja.
Ob zaključku predstavitve, ki je trajala do 20.00, je občane zanimalo, kako je z vgradnjo protihrupnih oken oz. kdo je do nje upravičen ter kako in kdaj bo do nje prišlo. Prav tako jih je zanimalo, kdaj je predvidena postavitev PHO.
Mag. Aleš Globevnik je pojasnil, da se preveritev potrebe po izvedbi teh ukrepov predlaga za stavbe, za katere je bilo v študiji hrupa ugotovljeno, da so čezmerno obremenjene s hrupom, in jih s PHO ni mogoče ustrezno zaščititi. Preveritev potrebe po izvedbi ukrepov se izvaja samo za varovane prostore stanovanjskih stavb (spalnice, dnevne sobe, bivalne kuhinje), ki so tudi naseljene. Ukrepi pasivne protihrupne zaščite lahko obsegajo zamenjavo tesnil in zasteklitve obstoječih oken ali pa zamenjavo celotnega elementa. Aktivnosti v zvezi s preveritvijo potrebe po izvedbi ukrepov pasivne protihrupne zaščite se bodo izvajale v okviru izdelave elaborata pasivne protihrupne zaščite, ki bo naročen naknadno, po dokončanju študije hrupa.
Peter Ozimič je pojasnil, da točne časovnice izvedbe PHO in pasivnih protihrupnih ukrepov (vgradnja zvočno izolativnih oken v stanovanjskih stavbah oz. stanovanjskih delih stavb) pri čezmerno obremenjenih stavbah trenutno še ni mogoče napovedati. Po zaključku študije hrupa bodo glede na razpoložljiva finančna sredstva sledile aktivnosti v zvezi s pripravo in oddajo javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo PHO (PZI) in naročila elaborata pasivne protihrupne zaščite. Predvidoma, bi se te aktivnosti lahko začele letos. Ko bo izdelana projektna dokumentacija, pa se bodo lahko začele aktivnosti v zvezi z javnim naročilom za izvedbo. Po optimistični oceni bi se lahko izvedba PHO začela v roku treh let, verjetnejši pa je začetek izvedbe v roku petih let. Povračilo stroškov izvedbe zamenjave oken, ki bi jo izvedli lastniki stavb sami, pa trenutno ni predvideno.
Občani so tudi predlagali, da naj se izvedejo dodatne meritve hrupa na dveh mestih, za kateri občani menijo, da je lahko raven hrupa višja od ocenjene na podlagi modelnega izračuna.
Ob zaključku razprave je bil sprejet sklep, da se predstavitev študije v obliki, kot je bila predstavljena na tej predstavitvi, objavi na spletni strani Občine Borovnica, nakar bodo imeli občani 30 dni časa, da svoje predloge posredujejo Občini, ta pa jih bo urejene po problemskih sklopih posredovala naročniku in izdelovalcu študije.
V prilogi spodaj si lahko ogledate predstavitev osnutka predstavljene »Študije hrupa s predlogom protihrupnih ukrepov ob glavni železniški progi št. 50 na območju občine Borovnica«.
