VABILO NA OGLED DOKUMENTARNEGA FILMA O BOHINJSKI PROGI

 

Vse ljubitelje železniške dediščine in tiste, ki jih zanima razvoj slovenskih dežel in tehnične kulture vabimo, da si v torek, 8. oktobra 2024, ob 19.00, v novem prizidku OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, v sklopu Evropskih dni kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine 2024 , v organizhaciji HUD Karel Barjanski, ogledate zanimiv dokumentarni film o Bohinjski progi.

 

Bohinjska proga je bila kot 144 km dolg zaključni del 717 km dolge železniške povezave med Prago in Trstom zgrajena med leti 1900 in 1906. S tem je povezava Dunaj - Gradec - Maribor - Ljubljana - Trst, ki je bila v lasti mogočne cesarsko-kraljeve priviligirane družbe Južna železnica, končno dobila alternativo za dostop iz srednje Evrope do trgovsko najpomembnejšega pristanišča Habsburške monarhije - Trst.

Proga velja za eno tehnično najbolj zahtevnih in krajinsko najlepših gorskih prog ne le v okvirih takratne Avstro-Ogrske, temveč v Evropi na sploh. Na njej je bil kot tehnično najbolj zahteven objekt zgrajen Bohinjski predor, ki je s svojimi 6.327 metri najdaljši železniški predor v Sloveniji. Ponaša se tudi z največjim obočnim (porušenim in ponovno zgrajenim) kamnitim železniškim mostom na svetu - Solkanskim viaduktom.

Proga je imela izreden strateški pomen v času 1. svetovne vojne oz. po odprtju Soške fronte, saj je bila osnovna oskrbovalna žila za avstro-ogrsko in nemško vojsko.

 

Po vojni je z razpadom Avstro-Ogrske, nastankom Države Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. kasnejše Kraljevine Jugoslavije in razširitvijo Kraljevine Italije na Trst in slovensko Primorje in del Notranjske tako kot Južna železnice izgubila svoj pomen kot mednarodna logistična žila.

V zadnjem času pa postaja vse bolj pomembna pri razvoju trajnostnega turizma na območju Julijskih Alp, žal pa na njej nič več ne vozi muzejski vlak.

 

Pri ogledu dokumentarnega filma upokojenega načrtovalca železniških prog mag. Matije Jermana, pri katerem je sodeloval tudi znani režiser TV dokumentarcev Amir Muratović, boste poleg zanimivih tehničnih in zgodovinskih dejstev iz časa gradnje in obratovanja proge spoznali tudi širši kontekst razvoja železnic na Slovenskem in njihov vpliv na splošni gospodarski in kulturni razvoj.

 

Film odlikujejo tudi izredno lepi posnetki pestre krajine, po kateri se vije proga na poti od osrčja Julijski Alp skozi predalpski svet, v katerem je reka Soča vzpostavila koridor do Krasa, preko katerega se proga ponovno vzpne, da bi se potem strmo spustila do obale Jadranskega morja.

 

Vstop prost, vabljeni!