Kot smo vas že obvestili, pripravlja Občina Borovnica ob podpori PNZ d.o.o. novelacijo občinske celostne prometne strategije, s katero bodo posodobljeni cilji leta 2018 sprejetega prvega tovrstnega dokumenta občine, dodana strateška vodila in na novo opredeljene prioritete in ukrepi. Pravočasno sprejetje dokumenta, ki ga mora poleg Občinskega sveta potrditi tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, je tudi pogoj za možnost kandiranja za evropska sredstva in sredstva iz državnega proračuna, namenjena gradnji kolesarskih povezav med naselji, gradnji infrastrukture za kolesarje in pešce ter rekonstrukciji križišč in občinskih cest v naseljih.
Nekoliko posodobljen je tudi predlog nove vizije občine na področju trajnostne mobilnosti, ki se sedaj glasi: »Občina Borovnica je dobro dostopna in ima razvito visoko kulturo sobivanja ter medsebojnega upoštevanja različnih udeležencev v prometu. To ob temeljito posodobljeni železnici in cestah, ki zagotavljajo varen prostor vsem uporabnikom, omogoča pestro izbiro kombinacij potovalnih načinov ter varne poti v šolo, službo in po različnih opravkih v službenem in prostem času. Obenem prometni sistem v občini omogoča zdrav in aktiven življenjski slog ter socialno vključenost vseh prebivalcev ob hkratnem zmanjševanju prevozne revščine najbolj ranljivih prebivalcev. Dobra dostopnost občine podpira razvoj turizma in novih oblik podjetništva«.
Za pripravo strategije sta bili oblikovani ožja in širša delovna skupina. V prvi sta s strani Občine Borovnica podžupan Jože Korošec in višji svetovalec Andrej Klemenc ter predstavnici podjetja PNZ d.o.o. Katja Miklič in Lea Rikato Ružić. V drugi pa poleg že omenjenih še Klemen Jevnikar, Vili Jereb, Slavko Gabrovšek in Simon Koblar (strokovnjaki iz vrst občanov) ter Stanislav Bele (MIRED Vrhnika), Matevž Snoj (JP KVP d. o. o.) in Vladimir Adam (PP Vrhnika).
Novost pri pripravi sedanje OCPS je, da občine prioritizirajo obvezne nacionalne cilje, določene v smernicah za pripravo OCPS, in jih po potrebi dopolnijo. Na osnovi analize anket med občani so se kot trije najpomembnejši strateški cilji na področju prometa in mobilnosti v občini Borovnica izkazali:
1. Večja varnost vseh udeležencev cestnega prometa
2. Bolj zdravi in bolj aktivni prebivalci
3. Vsem dostopen prometni sistem, ki omogoča socialno vključenost
Temu sledijo:
• Kakovost življenja v privlačni, zeleni in povezani skupnosti.
• Okrepljeno lokalno in regionalno gospodarstvo.
• Izboljšana dostopnost do osnovnih storitev in aktivnosti.
• Znižane lokalne emisije onesnaževal in toplogrednih plinov iz prometa.
1. Javna razprava o OCPS občine Borovnica
V začetku junija je bila v prostorih OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica izvedena javna razprava v okviru priprave OCPS občine Borovnica. Ta je pokazala, da so na področju prometne varnosti največji izzivi pomanjkanje površin za kolesarje in pešce v smereh proti Dolu, Lazam in Kotom, preozke in preslabo vzdrževane ceste v večini občine ter neustrezna prometna kultura vseh udeležencev. Za bolj zdrave in telesno aktivne prebivalce je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo, urejen dostop peš in s kolesi do športnih igrišč, vzpostavitev varnih šolskih poti tudi iz bolj oddaljenih naselij ter povezavo med rekreacijskimi površinami na obeh bregovih Borovniščice južno od Borovnice. Za vse bolj dostopen prometni sistem pa je treba zagotoviti taktni železniški potniški prevoz, bolj pogoste povezave z avtobusom do Vrhnike in nazaj, razširiti in posodobiti ceste in urediti manjkajočo cestno razsvetljavo v naseljih.
2. Anketa o prometu in mobilnosti v občini
V juniju 2024 je bila na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica med učenci 3. , 5. in 7. razredov s pomočjo njihovih učiteljev izvedena anketa o njihovih potovalnih navadah ter želenih načinih prihoda v šolo. Sočasno, a s podaljšanjem do sredine julija, je bila izvedena tudi spletna anketa med občani o prometu in mobilnosti v občini. Anketo je izpolnilo 221 občanov. Konec avgusta in v začetku septembra je bila opravljena tudi anketa glede načina prihajanja na delo v nekaterih podjetjih v občini, tj. med zaposlenimi na OŠ dr. Ivana Korošca in v občinski upravi.
Na osnovi analiz anketnih vprašalnikov so strokovnjaki PNZ d.o.o. prišli do sledečih ugotovitev:
1. Najbolj razširjen način potovanj na delo je prevoz z osebnim avtomobilom, ki ga uporablja dobre ¾ anketiranih, sledijo prevoz z vlakom (20%) ter hoja in kolesarjenje (vsaka po 2 %).
2. Še večji je delež uporabe avtomobila na poteh po opravkih, ko doseže 88 %, sledijo hoja (7 %), kolesarjenje (3 %) in vlak (1 %).
3. Precej manjši, a še vedno več kot 2/3 je delež uporabe avtomobila za namene druženja, sledijo hoja (14 %), kolesarjenje (7%) in taksi (1 %).
4. Avtobus se kot relevanten za mobilnost kaže samo v primeru prevoza otrok v šolo, kjer ima 7 % delež. Pri tem je je treba vedeti, da so bolj reprezentativni podatki iz ankete med učenci, v kateri se je izkazalo, da se v šolo s šolskim avtobusom vozi 24 % učencev, kolesari jih 13 %, hodi pa skoraj polovica (49 %). Na aktiven način prihaja v šolo 61 % učencev, medtem ko si to želi kar 80 % učencev.
5. Pričakovano je najnižji delež uporabe avtomobila povezan z namenom rekreacije, a tudi tu je še vedno največji (39%), tik za petami mu je hoja (36 %), znaten pa je tudi delež kolesarjenja (22%).
6. Pri izbiri drugega najbolj pogostega načina potovanja po namenu je slika pri vseh namenih precej drugačna, saj prevoz z avtomobilom nikjer ne presega ¼ deleža, na poti v službo prevladuje vlak (47 %), v šolo, po opravkih, na druženje in na rekreacijo pa kolo (33%, 29%, 26% in 37%), povsod, razen na poti v službo, je znaten tudi delež hoje, uporaba taksija pa je bolj pogosta kot uporaba javnega avtobusnega potniškega prevoza.
Stopnja motorizacije v občini je s 551 vozili na 1000 prebivalcev nekoliko nižja od slovenskega povprečja (587). Pri uporabi avtomobila se v 60 % v njem pelje samo voznik, voznik in potnik v 30 %, trije ali več pa v 11 %.
Glede na razdaljo je delež avtomobila najnižji na relacijah do 1 km, vendar tudi tu, kjer sicer s 50 % prevladuje hoja, dosega tretjinski delež. Že pri razdaljah do 2 km se delež uporabe avtomobila poveča na 60 %, hoja in kolesarjenja sta enakomerno zastopana s po 20 %. Pri razdaljah od 2 do 5 km je delež prevoza z avtom že 8 0%, preostalo pripada kolesarjenju. Na razdaljah od 5 do 10 km je delež prevozov z avtomobili kar 100 %, na razdaljah od 10 do 20 km in več kot 20 km pa pade na 83% oz. 76%, preostalo pripada prevozu z vlakom.
Na področju hoje in kolesarjenja so anketiranci izrazili največje zadovoljstvo s številom in urejenostjo prehodov za pešce, sledita število in urejenost parkirišč in stojal za kolesa ter urejenostjo šolskih poti, najmanj pa so zadovoljni s sklenjenostjo kolesarskih povezav ter varnostjo kolesarjev in ustrezno prilagojeno hitrostjo motornega prometa.
Na področju javnega potniškega prometa je največ nezadovoljstva z avtobusnim prevozom, predvsem glede časovnega intervala voženj, poteka linij, dostopnostjo in jasnostjo informacij o voznih redih linij in njihovih postajališčih, prav tako tudi s pogostostjo slednjih. Največje je zadovoljstvo s pogostostjo železniških postajališč (izven občine), dostopnostjo in jasnostjo informacij o prihodih in odhodih vlakov ter ceno vozovnic za železniški promet.
Pri motornem prometu je največ zadovoljstva glede parkirišč in pretočnosti prometa, najmanj pa glede stanja in vzdrževanja cest in količine tovornega prometa.
Na splošno je največ zadovoljstva s kakovostjo življenja v občini, dostopnostjo mobilnosti za vse, ne glede na starost, zdravje in socialni položaj ter kakovostjo zraka. Ugodno sta bila ocenjena tudi strošek prometa na gospodinjstvo in kakovost javnih površin za preživljanje prostega časa. Manj ugodno, čeprav še vedno z okoli 50% zadovoljnih in zelo zadovoljnih, pa izpostavljenost hrupu iz prometa in varnost v prometu.
Kot glavne dosežke je analiza anket pokazala:
• ureditev P+R in B+R pri železniški postaji,
• ureditev ceste in površin za kolesarje v smeri proti Bregu,
• ureditev parkirišč za zaposlene na OŠ ,
• uvedba storitve Prostofer za starejše občane,
• delna posodobitev ceste proti Kotom.
3. Predlogi ukrepov na osnovi javne razprave in analize anket
Na podlagi analize ankete bi bilo treba dati prednost naslednjim ukrepom:
1. Izboljšanje šolskih poti in površin za pešce
2. Pogostejše vožnje vlakov in avtobusov
3. Večja urejenost javnih površin
4. Izboljšanje možnosti prestopa med različnimi načini prevoza
5. Prilagoditev prometnih površin starejšim in osebam z oviranostmi.
Najmanj podpore pa so bili deležni ukrepi s področja uvedbe sistema izposoje e-koles in koles ter povečanje števila polnilnic za električna vozila.
Na področju hoje so se na podlagi analize anket kot ključni izkazali naslednji izzivi:
· Izboljšanje varnosti, predvsem otrok, zaradi pomankanja in/ali slabe urejenosti površin, prehitrega motornega prometa in velikega deleža tovornega prometa.
Izzivi na področju kolesarjenja so na podlagi analize anket sledeči:
· nevarno kolesarjenje na določenih odsekih, vzdrževanje in stanje makadamskih poti in prometna kultura voznikov.
Glede javnega potniškega prometa je analiza anket izpostavila naslednje izzive:
· slabe avtobusne povezave, potreba po večjemu frekvenci odhodov vlakov in slaba označenost avtobusnih postajališč.
V zvezi z motornim prometom pa:
· slabo stanje cest, še posebej regionalnih, na nekaterih odsekih pregost in prehiter promet, bolj negativen kot pozitiven vpliv motornega prometa, prevelik obseg tovornega prometa glede na velikost občine, parkirne težave so omejene na središče mesta oz. okolico šole.
Do konca meseca se bosta širša delovna skupina in vodstvo občine opredelili do predloga vizije in strateških vodil, nakar bodo slednja skupaj s predstavitvijo rezultatov javne razprave in anket ter strateških ciljev posredovana v presojo oz. potrditev pristojnim na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Po njihovi potrditvi bosta predvidoma v novembru izvedeni še 2. delavnica širše delovne skupine za pripravo OCPS občine Borovnica (na temo ukrepov in njihove prioritizacije) ter razstava o OCPS z vizualno predstavitvijo treh pomembnih ukrepov. Sistematično povzeti rezultati te delavnice in analize anketnih vprašalnikov bodo posredovani v pregled in potrditev na MOPE.
Spomladi prihodnje leto bo izdelan ter javno obravnavan osnutek OCPS občine Borovnica, ki ga bo najprej obravnaval Občinski svet Občine Borovnica, po potrditvi z njegove strani pa bo v potrditev posredovan še na MOPE. Dokument bo veljaven, ko ga bo potrdilo omenjeno ministrstvo.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste s svojim sodelovanjem na javni razpravi in/ali z izpolnitvijo anketnih vprašalnikov pripomogli k uspešnem zaključku prve faze priprave OCPS občine Borovnica.
Pripravo OCPS Občine Borovnica sofinancira Ministrstvo RS za okolje, podnebje in energijo.
