Paplerjeva ulica 22
1353 Borovnica
24. januarja 2024, ob 118 obletnici rojstva dr. Marje Boršnik, se je krajevna knjižnica, ki nosi njeno ime, po več desetletnem gostovanju v prostorih nekdanjega župnišča, preselila v svoje prostore v temeljito preurejeni nekdanji trgovini TUŠ Market Jurček na Paplerjevi ulic 19A v Borovnici. S tem je bil končan dolg proces prizadevanj, ki jih je začel ter do nakupa prostorov in izdelave projekta njihove preureditve v knjižnico pripeljal nekdanji župan Bojan Čebela, z izvedbo projekta pa končala aktualni župan Peter Črnilogar in občinska uprava.
Na začetku slovesne otvoritve, ki se je začela ob 17. uri, je zbrane pozdravila vodja krajevne knjižnice Simona Stražišar, ki se je poleg vseh tistih, ki so zaslužni za to, da se je knjižnica lahko preselila v nove prostore, še posebej zahvalila družini Lebez, ki je takoj po I. svetovni vojni poskrbela za hrambo knjižničnega gradiva ter hčerki dr. Marje Boršnik ddr. Francki Premk in vnukinji dr. Evi Premk Bogataj, ki sta knjižnici darovali nekaj zelo vrednih kosov pohištva dr. Marje Boršnik ter zbirko njenih del.
Župan Peter Črnilogar se je v svojem nagovoru posebej zahvalil:
· borovniškemu župniku g. Janezu Šilarju za možnost dolgoletnega najema prostorov in potrpežljivost pri večkrat preloženi selitvi knjižnice v nove prostore,
· nekdanjemu županu Bojanu Čebeli za pobudo in začetek procesa prenove nekdanje trgovine v knjižnico,
· nadzorniku gradnje Jožetu Wallnerju, za dosleden nadzor ter strokovno iskanje rešitev,
· nekdanjemu lastniku Jožetu Jurčku, za vse opravljene prostovoljne ure tekom gradnje in selitve,
· knjižničarkama Simoni Stražišar in Tini Korošec, ki sta v selitev ter organizacijo otvoritve vnesli ogromno energije in prostovoljnih ur,
· direktorici Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonji Žakelj za podporo in zgledno sodelovanje,
· vsem številnim prostovoljcem, brez katerih selitev knjig in ureditev novih prostorov ne bi bila mogoča,
· ravnatelju OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in vsem učiteljem in učencem, ki so z živo verigo dali še poseben simbolni pečat selitvi knjižničnega gradiva v nove prostore in
· direktorici občinske uprave Dolores Dolenc Bajc za uspešno sodelovanje pri vodenju projekta in še posebej za pridobitev 68.000 evrov nepovratnih sredstev Ministrstva za kulturo za sofinanciranje opreme prostorov.
Simona Stražišar je na kratko, s poudarki na najbolj pomembnih prelomnicah in dogodkih, predstavila začetke bralne kulture in razvoj knjižnice v Borovnici. Že leta 1874 je obstajalo mednarodno bralno društvo, ki je imelo svojo zastavo in pravila in je organiziralo številne prireditve. Na največji leta 1881 se jih je zbralo kar 4.000, ne le iz bližnje okolice in Ljubljane, temveč iz vse Kranjske in celo iz Trsta. Po 1. svetovni vojni je nastala Knjižnica Obrtnega društva v Borovnici. Zanjo je skrbela družina Lebez, zbirka pa je štela okoli 2100 knjig. Ob začetku 2. svetovne vojne se je mnogo knjig porazgubilo in uničilo, s preostankom in pretežno darovi pa so po vojni v prostorih današnjega TVD Partizan slovesno odprli Ljudsko knjižnico. Leta 1996 se je poimenovala po dr. Marji Boršnik in nekaj let delovala kot samostojni javni zavod. Danes pa je enota Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Simona Stražišar nas je ob koncu svojega nagovora seznanila, da je redna profesorica in raziskovalka slovenske literature in kulture na ljubljanski univerzi dr. Urška Perenič svojo novo knjigo o Ivanu Tavčarju, ki jo je pisala tudi v spomin dr. Marji Boršnik, knjižnico ob odprtju novih prostorov to knjigo podarila.
Knjižničarka Tina Korošec je prebrala opis delovanja knjižnice v času, ko je ta v prostorih stare pošte delovala kot Knjižnica Obrtnega društva Borovnica in je bilo ob izposoji knjig v njej mogoče kupiti tudi trafikantske artikle in izdelke domačih obrtnikov.
Direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonja Žakelj je povedala, da je svoje prve knjižničarske korake začela pred skoraj dvema desetletjema prav v borovniški knjižnici, ki je se je leta 1972 kot enota priključila vrhniški. Povedal je tudi, da se dobro spominja škripanja lesenih in strmih stopnic v prostorih nekdanje knjižnice, po katerih so marsikateri starejši občani ali starš z otrokom v naročju komaj zmogli, za osebe na vozičkih pa so bile nepremostljiva ovira. Te ovire zdaj k sreči ni več, novi prostori pa bodo verjetno tako, kot je bilo to tudi na Vrhniki, bistveno povečali število bralcev, izposoj in dogodkov. Zahvalila se je vsem, ki so zanje zaslužni, še posebej pa svoji sodelavki Simoni Stražišar, ki že desetletja v borovniško knjižnico vlaga sebe, svojo energijo ter svoj službeni in prosti čas. S skupnimi prizadevanji jima je v preteklih letih iz naslova vlaganj in vzdrževanja knjižničnih prostorov uspelo privarčevati 74.398,30 eur, ki so bili sedaj porabljeni za prenovo novih prostorov knjižnice v Borovnici.
Dr. Eva Premk Bogataj se je v svojem in v imenu svoje mame Francke zahvalila občini in občanom za skrb, ki jo namenjajo ohranjanju spomina na sokrajanko, njeno babico Marjo Boršnik, ki je vedno poudarjala pomen svojega v Borovnici preživetega srečnega otroštva za svoj kasnejši razvoj in uspehe. Poudarila je, da je sicer zelo pomembno, da je knjižnica končno dobila nove, bolj primerne prostore, da pa so ti le lupina, prava vsebina in duša knjižnice pa so ob njenih zaposlenih vsi njeni uporabniki. Ti bodo imeli sedaj ne le boljše pogoje za izposojo knjig, temveč za številne dogodke in dejavnosti, ki bodo knjižnici omogočili, da ostane duša kraja in ga kulturno bogati s še več in še bolj raznovrstnimi dogodki in dejavnostmi.
Med nagovori je program s skladbami, katerih avtor glasbe in besedila je vokalist in kitarist dr. Boštjan Rus, obogatil domači glasbeni trio, ki ga poleg že omenjenega sestavljata še Boris Bezek, kitara in Dejan Mesec, harmonika.
Po uvodnih (na)govorih so Peter Črnilogar, Sonja Žakelj, ddr. Francka Premk in dr. Eva Premk Bogataj prerezali trak in tako simbolično odprli nove prostore.
Dobra stotinja občanov si je, ob glasbi kvarteta v sestavi Mario Dimitrov, Maja Naveršnik, Ana Glišić Dimitrova in Alenka Kovačič, z velikim zanimanjem ogledala nove prostore.
Številni so se v sproščenih pomenkih še dolgo zadržali v novem borovniškem hramu kulture.