Konec lanskega leta je Direkcija RS za infrastrukturo rekonstruirala odsek regionalne ceste od mostu čez Borovniščico do odcepa za gasilski dom na Bregu v dolžini 1,3 km. Ob tem je bila s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in Občine Borovnica vzpostavljena sodobna kolesarska povezava. V smeri iz Borovnice proti Bregu ta po desni strani večinoma poteka kot kolesarski pas na vozišču, med priključkom ceste iz zaselka Pod goro na regionalno cesto in koncem rekonstruiranega dela cesta pa kot pomožni kolesarski pas. V nasprotni smeri imajo kolesarji tudi v tem delu na voljo pomožni kolesarski pas na vozišču, medtem ko je za pešce zgrajen ločen hodnik oz. pločnik. V nadaljevanju do konca naselja Breg promet kolesarjev in pešcev potekata po nivojsko ločeni kolesarski stezi, od tam dalje do prehoda za kolesarje in pešce preko regionalne ceste pa je kolesarska steza z vmesnim zelenim pasom ločena od vozišča.
Gre za pomembno izboljšanje prometne varnosti in udobja vožnje na enem od najbolj prometnih in nevarnih odsekov regionalne ceste Vrhnika – Podpeč v občini Borovnica. Seveda pa bo varnost vseh udeležencev v prometu zagotovljena le ob upoštevanju prometnih pravil ter medsebojnem spoštovanju. Ker gre za precej spremenjeno prometno ureditev bomo v nadaljevanju predstavili pravilno uporabo novih oz. prenovljenih prometnih površin s strani voznikov motornih vozil, kolesarjev in pešcev.
Ker je največja novost v prometni ureditvi prehod za kolesarje in pešce preko regionalne ceste in Ulice bratov Debevec, si za začetek poglejmo kakšna je pravilna vožnja skozi križišče obeh omenjenih cest.
PRAVILNA VOŽNJA SKOZI KRIŽIŠČE REGIONALNE CESTE IN ULICE BRATOV DEBEVC
Kolesarji
Kolesarji, ki vozijo iz Borovnice proti Bregu po kolesarski stezi ob desnem bregu Borovniščice imajo prednost tako pri prečkanju Ulice bratov Debevc kot pri prečkanju regionalne ceste (v primeru, da nadaljujejo vožnjo v smeri proti Borovnici). Kljub temu naj se pred prečkanjem prepričajo ali so jih vozniki opazili ter zmanjšali hitrost, v nasprotnem primeru naj se raje ustavijo. Ker poteka kolesarska steze na »otoku« med obema cestama zavito in v naklonu morajo tudi paziti, da vozijo po svojem pasu oz. da ne pride do trka nasproti vozečimi kolesarji ali s pešci. V kolikor nadaljujejo pot proti Bregu se ob koncu nivojsko dvignjenega križišča enostavno priključijo na kolesarski pas na vozišču.
Kolesarji, ki prihajajo iz smeri Brega in želijo nadaljevati proti železniški postaji po kolesarski stezi ob desnem bregu Borovniščice, morajo pred prečkanjem ceste zmanjšati hitrost ter pravočasno z iztegnjeno levo roko nakazati smer in se s pogledom levo preko rame prepričati ali je cesta prosta oz. ali vozniki na njej upoštevajo prednost kolesarjev v križišču ter ustavljajo svoja vozila. Tudi v tem primeru velja, da je z vidika varnosti bolje odstopiti prednost vozilom, ki ne upoštevajo, da imajo prednost kolesarji, kot pa tvegati trk. Enako velja tudi v primeru prečkanja Ulice bratov Debevc, pri katerem imajo kolesarji prav tako prednost. Prav tako velja biti pozoren na to, da pri vožnji po zaviti in v zadnjem delu spuščajoči se kolesarski površini na »otoku« v križišču ne trčijo v nasproti vozečega kolesarja oz. v pešca.
Kolesarji, ki nameravajo iz smeri Brega nadaljevati pot po regionalni cesti proti Borovnici pa morajo na začetku prehoda za kolesarje in pešce sestopiti s kolesa, slednje nato poravnati z desnim robom cestišča, se potem ponovno usesti na kolo in z njim pot proti središču naselja Borovnica nadaljevati ob desnem robu vozišča.
Vozniki motornih vozil in kmetijske mehanizacije
Pri vožnji iz Borovnice ali iz Brega v smeri Pod goro je potrebno upoštevati, da imajo v celotnem križišču kolesarji in pešci prednost, kar velja tako za prečkanje regionalne ceste kot tudi prečkanje Ulice bratov Debevc. Enako velja pri vožnji iz smeri Pod goro v smeri proti Borovnici ali proti Bregu.
PRAVILNA VOŽNJA PO PRENOVLJENEM ODSEKU REGIONALNE CESTE
Kolesarji
Kolesarji vozijo po kolesarskem pasu na vozišču, pri čemer vozijo ob desnem robu pasu, vendar ne tik ob njem, temveč okoli 20 od njega. Kolesarski pas je od površin za motorni promet ločen z rdečo neprekinjeno ter belo črto, ki je zunaj naselja neprekinjena, v naselju pa prekinjena. To omogoča kolesarjem, ki želijo v naselju (Breg) zaviti levo proti dvoriščem oz. dovoznim cestam do stanovanjskih hiš na nasprotni strani ceste, da se najprej vključijo na istosmerni vozni pas, namenjen motoriziranemu prometu, potem pa prečkajo vozni pas in kolesarsko stezo, namenjena prometu v nasprotni smeri. Pred priključitvijo na istosmerni vozni pas za motorna vozila se morajo s pogledom čez levo ramo prepričati ali so vozila za njimi dovolj oddaljena ter potem z iztegnjeno levo roko nakazati, da nameravajo zapeljati na vozišče, namenjeno motoriziranemu prometu. Potem se morajo pred prečkanjem vozišča najprej prepričati ali je vozni pas v njihovi smeri vozečih vozil še vedno prost in če temu ni tako, ustaviti. Sicer z iztegnjeno levo roko nadaljujejo do sredinske črte in če v nasprotni smeri ni vozil oz. so ta dovolj oddaljena – pri čemer to ne velja le za motorna vozila na cesti temveč tudi za kolesarje in/ali pešce na kolesarski stezi – prečkajo pas za nasproti vozeča vozila in kolesarsko stezo.
Prečkanje regionalne ceste s kolesi je sicer bolj varno tako, da se kolesar ustavi na desnem robu kolesarskega pasu, sestopi s kolesa, se s pogledom v obe smeri prepriča ali lahko varno prečka oba vozna pasova za motorni promet in kolesarsko stezo na nasprotni strani ceste ter potem peš ob kolesu prečka cesto. Takšno prečkanje priporočamo manj izkušenim kolesarjem (otrokom) oz. (starejšim) kolesarjem s slabšim vidom in/ali motoričnimi sposobnostmi.
Kolesarji, ki pri svoji vožnji po kolesarskem pasu naletijo na počasnejše kolesarje le teh zunaj naselja, kjer je kolesarska steza od pasu za motorni promet ločena z neprekinjeno belo črto, lahko prehitijo le v primeru, če s kolesom ne prečkajo neprekinjene bele črte, ki označuje levi rob kolesarskega pasu. Znotraj naselja oz. tam, kjer kolesarski pas od pasu za motorna vozila ločuje prekinjena bela črta, pa kolesarji pri prehitevanju lahko zapeljejo tudi preko te črte v primeru, če so se prej s pogledom preko leve rame nedvoumno prepričali, da lahko to varno storijo ter svojo namero izkažejo z iztegnjeno levo roko. Bolj varno je sicer, da tudi ob prehitevanju s kolesom ne zapeljejo čez prekinjeno belo črto. Po izvršenem manevru prehitevanja se mora kolesar ponovno vrniti na desni del kolesarskega pasu.
Zakaj je tako pomembno, da ne kolesarimo v ob robu kolesarskega pasu? Predvsem zato, da nas lahko varno prehitijo drugi kolesarji. Kolesarjenje preko levega roba kolesarskega pasu, ne da bi sicer zapeljali na pas, namenjen motornemu prometu, pa je nevarno, ker nas lahko s svojimi vzvratnimi ogledali zadenejo tovorna vozila, avtobusi ali traktorji, ki sicer s kolesi ne posežejo na sam kolesarski pas. Kolesarjenje preblizu desnemu robu kolesarskega pasu je nevarno zaradi tega, ker hitro lahko zapeljemo na rob cestišča in pri tem pademo. Iz zgoraj navedenih razlogov je tudi jasno, zakaj po kolesarskem pasu ni dovoljeno kolesariti vštric, saj nas tako ne morejo varno prehiteti drugi kolesarji.
Kolesarji, ki vozijo po kolesarski stezi širine 1,5 m, ki je nivojsko ločena od pasu za motorna vozila ( v našem primeru je to v večjem delu naselja Breg), morajo voziti okoli 20 cm od desnega roba kolesarske steze in ne po sredini asfaltirane nivojsko ločene površine. Kolesarska steza je na slednji (v naselju Breg) na levi strani označena z belo neprekinjeno črto, ki poteka 50 cm od roba vozišča in predstavlja varovalni pas, ki kolesarje in pešce varuje pred tem, da bi jih s svojimi ogledali zadela tovorna vozila, avtobusi ali traktorji. Zaradi tega tudi na nivojsko ločeni kolesarski stezi ni dovoljeno, da bi kolesar ob prehitevanju zapeljal čez črto, ki označuje levi rob kolesarske steze.
Na z vmesnim , z 1 m širokim zelenim pasom ločeni kolesarski stezi (med naseljema Breg in Borovnica) širine 1,75 m, pa kolesar lahko uporablja celotno asfaltirano površino, pri čemer naj seveda zaradi nevarnosti padca pazi, da se ob običajni vožnji preveč ne približa desnemu robu, ob prehitevanju pa levemu.
Pri prehitevanju drugega kolesarja mora kolesar v vsakem primeru z zvoncem, lahko pa tudi z glasom, opozoriti pred sabo vozečega kolesarja na to, da se mu približuje. Če slednji vozi bolj po sredini kolesarskega pasu ali steze, se mora ob tem umakniti bolj proti desnemu robu in s tem za sabo vozečemu kolesarju omogočiti, da ga le ta varno prehiti. Kolesar, ki prehiteva, se med prehitevanjem ne sem preveč približati kolesarju, ki ga prehiteva. Enako velja za pešca.
Vozniki motornih vozil in kmetijske mehanizacije
Vozniki v smeri proti Bregu zunaj naselja v nobenem primeru ne smejo prevoziti neprekinjene bele črte, ki ločuje kolesarski pas od ostalega dela vozišča. V naselju, kjer je ta črta prekinjena, pa to lahko storijo le v primeru, če neposredno pred njimi ni kolesarjev. Kolesarjev v nobenem primeru ne smejo prehiteti tako, da bi s kolesi avtomobila kakorkoli prevozili črto, ki ločuje kolesarski pas, ne glede na to ali je ta prekinjena ali ne. Zunaj naselja naj kolesarja ne prehitevajo z odmikom vsaj 1,5 m, znotraj naselja pa vsaj 1 m. Znotraj naselja Breg je v smeri proti gasilskemu domu vsak od obeh voznih pasov za motorni promet do priključka ceste Pod goro na regionalno cesto širok 3 m , kolesarski pas pa s 15 cm vmesnim varovalnim pasom 1,75 m, kar ob pravilni vožnji omogoča, da tudi tovorna vozila, avtobusi in kmetijska mehanizacija kolesarja, ki pravilno vozi ob desnem robu kolesarskega pasu, varno prehitijo na zadostni oddaljenosti. Od tam dalje pa se vozna pasova za motorna vozila zožita na 2,50 m, profil kolesarskega pasu pa preide v pomožni kolesarski pas, ki je skupaj z vmesnim varnostnim pasom širine 12 m širok 1,12 m. Varno prehitevanje kolesarjev tako ni mogoče, ne da bi zapeljali na nasprotni vozni pas. Voznik lahko zapelje na pomožni kolesarski pas in na njem v dovolj veliki razdalji vozi za kolesarjem, vendar ga lahko prehiti šele, ko na nasprotnem voznem pasu ni vozil oz. so ta dovolj oddaljena, da lahko kolesarja prehiti tako, da zapelje na nasprotni vozni pas. Enako velja v nasprotni smeri od začetka rekonstruiranega odseka ceste do odcepa ceste pred prvimi naslednjimi hišami v naselju Breg oz. po parkirišču za tovorna vozila. V obeh smereh je na delu rekonstruiranega odseka ceste, kjer kolesarski promet na vsaki strani poteka po pomožnem kolesarskem pasu, hitrost omejena na 40 km/h.
Zavijanje z dvorišč in dovoznih cest na regionalno cesto
Občani, ki v naselju Breg prebivajo ob regionalni cesti ter njihovi obiskovalci naj bodo še posebej pri izvozu s svojih parcel na regionalno cesto zelo pozorni na morebitne kolesarje na kolesarski stezi, ki poteka mimo njihovih hiš. Če je to mogoče naj znižajo ograje tako, da bodo lahko s pogledom iz avtomobila že na daleč opazili morebitne kolesarje in/ali pešce. V nasprotnem primeru pa naj s svojih dvorišč oz. dovoznih cest na kolesarsko stezo zapeljejo zelo počasi in previdno, tako, da jih bodo morebitni takrat mimo vozeči kolesarji lahko pravočasno opazili in obvozili oz. v skrajnem primeru varno ustavili. Kljub temu, da je kolesarjenje (ne pa tudi pešačenje) po kolesarski stezi dovoljeno le v eno smer (proti Borovnici), naj se kljub temu tudi prepričajo ali jim se jim iz smeri Borovnice ne približujejo kolesarji in/ali pešci. Ne glede na to, da to ni dovoljeno, domnevamo, da se bodo predvsem mlajši kolesarji oz. otroci vozili tudi v nasprotno smer, ker se jim bo zdelo, da so na kolesarski stezi bolj varni kot pa na kolesarskem pasu, čeprav bodo vozili v napačno smer. Skupaj z OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica bomo sicer otroke na napačnost in neustreznost takšnega početja opozarjali, vendar seveda ne moremo preprečiti, da do vožnje v napačno smer ne bo prihajalo. Zato je bolje, da na regionalno cesto zapeljete počasi in se pravočasno prepričate, da ne z leve ne z desne v bližini ni ne kolesarjev ne pešcev.
Sobivanje kolesarjev in pešcev na novih površinah za kolesarje
Čeprav so v prvi vrsti namenjene kolesarjem, lahko nove kolesarske površine tam, kjer ni ločenih površin za pešce, uporabljajo tudi pešci. To velja tudi za kolesarsko stezo ob desnem bregu Borovniščice med mostovoma čez Borovniščico na Mejačevi ulici in Ljubljanski cesti. Ker je ta tudi priljubljena sprehajalna pot in rekreacijska površina za skejterje, rolkarje ter na njej svoje prve »kolesarske korake« delajo tudi otroci na poganjavčkih in otroških kolesih, gre za območje z največjim konfliktnim potencialom med kolesarji in pešci. V izogib konfliktom pešce in druge »nekolesarske« uporabnike prosimo, da upoštevajo, da gre v prvi vrsti za kolesarjem namenjeno površino, na kateri so gostje. Zato naj hodijo oz. se kotalkajo, skejtajo, rolkajo ipd. ob desnem robu in tega ali onega na počno vštric. Ko jih kolesar opozori na svojo prisotnost oz. na to, da bi jih rad prehitel, naj se mu ognejo na skrajni desni rob, v primeru, da sočasno nasproti prihaja drugi kolesar, pa naj se v celoti umaknejo s steze. Pešci in ostali »nekolesarji«, ki vidijo, da se jim z nasprotne strani približuje kolesar, ki želi prehiteti na nasprotni strani navzoče pešce in/ali ostale »nekolesarje«, naj se prav tako pravočasno umaknejo na desni rob.
V primeru navzočnosti pešcev in/ali ostalih »nekolesarjev« na kolesarski stezi naj jih kolesarji na svojo navzočnost opozorijo z obzirnim zvonjenjem, lahko pa tudi z vljudnim glasom oz. prošnjo, da se umaknejo desno. Pred prehitevanjem tako kolesarjev kot »nekolesarjev« se je potrebno vedno prepričati ali so nasprotnem delu kolesarske steze drugi kolesarji in/ali »nekolesarji«. Če so na kolesarski stezi tudi drugi uporabniki, zlasti če jih je več oz. če so med njimi tudi otroci in/ali starejši občani, pa je potrebno hitrost vožnje zmanjšati in biti pripravljen na to, da se lahko hitro in varno ustavimo.
SODOBNA PROMETNA INFRASTRUKTURA – NUJEN, NE PA TUDI ZADOSTEN POGOJ ZA VARNO KOLESARJENJE
Končno imamo v občini 2 km sodobne kolesarske povezave, ob tem pa je v dolžini 1,3 temeljito posodobljena tudi glavna cestna prometna žila v občini. V tem delu so se pogoji za varno in udobno vožnjo, kolesarjenje in pešačenje bistveno izboljšali. Da bo vse skupaj res varno pa je v končni meri v veliki meri odvisno od naše prometne in siceršnje kulture. Kot vozniki, kolesarji in/ali pešci bodimo vzgled. Kar pomeni, da znamo tako predvideti kot tudi odpustiti napake drugih prometnih udeležencev in s svojim ravnanjem v veliki meri preprečiti, da bi te imele hujše ali – Bog ne daj – usodne posledice.
Srečno v novem letu 2024 tudi v prometu!
Poleg Občine Borovnica sta naložbo »Izgradnja Barjanskega kolesarskega omrežja« na območju Občine Borovnica, odsek Borovnica – Breg« sta sofinancirali Evropska unija in Republika Slovenija.
