Na pobudo Občine Borovnice je 25. 10. 2022, v sejni sobi Občine Borovnica, na Paplerjevi ulici 22, v BorovnicI potekal sestanek glede vpliva rekonstrukcije železniške proge na obremenitve s hrupom, ki so se ga udeležili: Boštjan Peršak (EPI Spektrum d. o. o.), Tadej Lorenci, Goran Korošec (oba DRSI), Bojan Strajnar (DRI), Peter Črnilogar, Dolores Dolenc Bajc, Andrej Klemenc (vsi Občina Borovnica), Alenka Kavčič, Dušan Kavčič in Milan Nolimal.
Uvodoma je Boštjan Peršak predstavil EU in slovenske pravne podlage glede regulacije obremenitev z emisijami hrupa železniškega prometa ter pred kratkim s strani Vlade RS potrjen Operativni program varstva pred hrupom (Operativni program), s katerim se nadomesti Operativni program, ki je bil sprejet leta 2018. Program obravnava tudi območja v bližini železniških prog z več kot 30.000 prevozov vlakov na leto (pomembne železniške proge, med katere sodi tudi proga Ljubljana–Divača). S programom so za zgoraj navedena območja predstavljeni rezultati strateškega kartiranja hrupa, ki odražajo stanje za referenčno leto 2017. Na podlagi ocene obremenjenosti prebivalcev, stanovanj in stavb so določeni ukrepi za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom ter se tem zmanjšanja škodljivih učinkov okoljskega hrupa na zdravje ljudi. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju mora ukrepe varstva pred hrupom na virih hrupa vključno z zagotovitvijo finančnih virov izvesti upravljavec vira hrupa. Finančni viri za izvedbo ukrepov varstva pred hrupom na državnih železniških progah kot virih hrupa, se zagotavljajo iz državnega proračuna. Večje rekonstrukcije so v programu opredeljene kot izjeme, na katere se ne nanašajo obveze, ki so opredeljene v programu, vendar morajo kljub temu pri rekonstrukcijah izvajalci skladno z zakonodajo izvajati možne in smiselne ukrepe za zmanjševanje emisij hrupa. Ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa so opredeljeni na treh ravneh:
· Osnovni (zmanjšanje na virih hrupa)
· Aktivni (protihrupne ograje – PHO)
· Pasivni (vgradnje protihrupnega stavbnega pohištva oz. oken)
Ker se bo po pričakovanjih (tovorni) promet na progi Ljubljana–Divača v prihodnje povečeval, je na osnovi ravni zmanjšanje obremenitev s hrupom mogoče doseči le z zmanjšanjem emisij hrupa, ki jih povzročajo železniška vozila. Glede vagonov bodo na osnovi EU smernice po letu 2024 iz prometa morali biti izločeni vsi vagoni z litoželeznimi zavornjaki, zaradi česar se bo raven hrupa, ki jo povzročajo vagoni bistveno zmanjšala. Vendar pa se smernica ne nanaša tudi na vlečna vozila (lokomotive). Obstoječa bodo zamenjana z novimi, ki ustrezajo najnovejšim standardom glede emisij hrupa, šele po izteku njihove življenjske dobe oz. ko jih bodo prevozna podjetja izločila iz prometa zaradi njihove neekonomičnosti (pričakovati je, da bo zaradi naraščajočih cen goriva to imelo vpliv predvsem na dizelsko-električne lokomotive).
K zmanjšanju na virih hrupa prispeva tudi rekonstrukcija proge, s katero se zmanjšujejo tresljaji zaradi bolj čvrstega zgornjega ustroja, elastične pritrditve tirnic na pragove, namestitve neprekinjeno zvarjenih tirnic ter izboljšav na premostitvenih objektih in kretnicah. Dodatno bodo k bistvenem zmanjšanju emisij kotalnega hrupa pripomogle tudi protihrupne ograje (PHO). Zaradi namestitve bližje izvorom hrupa ter bistveno manjši širini železniškega koridorja v primerjavi z avtocestnim, so PHO ob železnicah praviloma veliko bolj učinkovite od tistih, postavljenih ob avtocestah. Zaradi zagotavljanja dostopa do proge in izvedbe del na progi pa jih je mogoče namestiti šele po zaključku same rekonstrukcije proge.
Pri načrtovanju rekonstrukcije proge Ljubljana–Divača je DRSI naročila študijo izdelave idejnih rešitev za prioritetna področja (ki ni upoštevala podrobne tipologije terena). Leta 2019 so bile na novo določene strokovne podlage za izvedbo rekonstrukcije železniških prog in sprejeta Smernica za načrtovanje ukrepov varstva pred hrupom zaradi železniškega prometa. Na tej osnovi je bila uporabljena nova, zelo kompleksna metodologije stroškov in koristi za izračunavanje upravičenosti postavljanja PHO kot osnove za izvedbo aktivni ukrepov. Na njeni podlagi se določajo prioritetna področja za postavitev PHO, pri čemer je mejni strošek 3.000 € na decibel na prebivalca. PHO segajo okoli 2 m nad višino zgornjega roba tirnice, tako da je njihova skupna višina med 3 in 3,5 m. Stroški postavitve PHO so visoki in znašajo okoli 1.000 € na tekoči meter.
S postavitvijo PHO se hrupom železniškega prometa praviloma ščiti zgoščena območja poselitve (vsaj 5 do 6 hiš), ne pa posameznih stanovanjskih objektov (za te pridejo v poštev pasivni ukrepi). Za celotno območje, po katerem poteka železniška proga skozi občino Borovnica, je po idejni zasnovi predvidena postavitev PHO v dolžini 7,4 km. V sklopu sedanj začete prenove odseka med Preserjami in železniško postajo Borovnica (do 1. kretnice) je od tega predvidena postavitev PHO v dolžini 3,2 km. Do sedaj ni bila predvidena postavitev PHO na območju same železniške postaje, ki se bo prav tako prenavljala v sklopu rekonstrukcije proge. Vendar se sedaj DRSI nagiba k temu, da bi PHO postavila tudi na tem območju ( v dolžina približno 720 m in višine 2,5–3,0 m glede na gornji rob tirnic) , kar bi bilo po mnenju g. Peršaka smiselno, saj je na drugi strani Borovniščice na območju železniške postaje Borovnica območje zelo zgoščene poselitve.
PHO imajo zelo majhen učinek pri zaščiti pred emisijami hrupa zaradi vleke vozil. V kolikor je območje poselitve nad samo železniško progo, pa se ta učinek še bistveno zmanjša, zato jih njihova postavitev na območju železniške postaje Borovnica, kjer so stanovanjski objekti nad samo progo, praktično ne bi imela nobenega učinka na zmanjšanje izpostavljenosti emisijam hrupa.
Podatki iz strateškega kartiranja hrupa iz leta 2017 kažejo, da se na železniški postaji Borovnica dnevno v povprečju ustavi med 15 in 16 tovornih vlakov. Verjetno je zaradi rekonstrukcije proge sedaj to število še večje. Izpostavljenost motečim emisijam hrupa je mogoče zmanjšati le s pasivnimi ukrepi oziroma z vgradnjo protihrupnih oken (v kolikor ta seveda še niso vgrajena), katerih stroške gradnje na območju upravičenosti (to se določi na podlagi meritev hrupa) v celoti nosi država bodisi z ukrepi upravljanja mirujočih železniških kompozicij oz. njihovih pogonskih agregatov. Postavitev PHO pa ni ne ekonomsko opravičljiv ne smiseln ukrep.
V nadaljevanju sestanka so Alenka in Dušan Kavčič ter Milan Nolimal predstavili obsežen historiat svojih prizadevanj, da se zmanjša zelo moteč hrup železniškega prometa, v prvi vrsti stoječih železniških kompozicij z vključenimi agregati, na kakovost življenja na njihovi posesti v neposredni bližini železniške postaje Borovnica. Hrup je izredno moteč in onemogoča normalno spanje tudi ob zaprtih oknih, izredno negativno pa vpliva tudi na vse aktivnosti zunaj stanovanjskih objektov. Vsi po vrsti so izpostavili, da se stanje kljub njihovim nenehnim prizadevanjem in dopisom vodstvu SŽ d.o.o., SŽ ViT d.o.o. in SŽ Infrastruktura d.o.o., ne izboljšuje, temveč obratno, poslabšuje. Stanje se je izboljšalo samo neposredno po sklenitvi neformalnega dogovora o ustavljanju vlakovnih kompozicij pred območjem, kjer imajo emisije hrupa najbolj neposreden dostop do hiš nad progo in izklapljanju pogonskih agregatov dalj časa stoječih kompozicij v letu 2018. Milan Nolimal je povedal, da po njegovih opažanjih ob daljših postankih agregatov ne izklapljajo predvsem strojevodje SŽ. Nekateri sicer po tem, ko jih osebno opozori oz. prosi, da izklopijo agregate, to tudi storijo, številni pa ne. Dogaja se celo to, da strojevodja za več ur zapusti kabino, ob tem pa pusti pogonski agregat vklopljen, kar zaradi hrupa ni le zelo moteče za bližnje prebivalce, temveč tudi zelo negospodarno z vidika prevoznika. Po njegovem mnenju bi morali ne glede na stroške tudi na vzhodni strani železniške postaje na območju stanovanjskih objektov postaviti PHO. Vgradnja protihrupnih oken namreč ne bo preprečila hrupa, ki mu je izpostavljen takoj, ko stopi iz hiše in prekomernemu hrupu ne bi smel biti izpostavljen tudi, ko stopi iz nje.
Boštjan Peršak je ponovil, da postavitev PHO v tem primeru ne bo zmanjšala problema in da ga je mogoče rešiti samo z ukrepi upravljanja prometa.
Milan Nolimal je opozoril, da so že sedaj izpostavljeni dodatnemu hrupu zaradi začetka del na rekonstrukcij odseka proge in da bodo še bolj, ko se bodo ta v polnem teku, še posebej, ko se bodo izvajala tudi na sami železniški postaji.
Gorazd Korošec je odgovoril, da se vpliva znatnih emisij hrupa pri rekonstrukciji prog na okoliško prebivalstvo dobro zavedajo in zato tista dela, ki povzročajo največ hrupa, ne potekajo v nočnem času, kar se da pa jih poskušajo zmanjšati tudi v času kosil ter ob nedeljah in praznikih. Vendar je za izvedbo rekonstrukcije na voljo zelo kratko obdobje in vseh del ni mogoče izvajati samo v času, ko je večina prebivalcev na delu ali v šoli. Bodo pa vsa dela na odseku med Preserjami in železniško postajo Borovnica, kot tudi pri prenovi same postaje optimizirali tako, da ne bo nobenih nepotrebnih del, ki bi povzročala prekomerne emisije hrupa. Tehnologijo rušitve temeljev bodo prilagodili tako, da se bodo obstoječi temelji rušili samo toliko kolikor je potrebno, da ne ovirajo dela železničarskih strojev pri bodočem vzdrževanju železniške proge. Prav tako bodo dnevno spremljali potek del in jih bomo v bližini stanovanjskih objektov po potrebi in kljub velikemu časovnemu pritisku tudi na dnevnem nivoju časovno omejili v še sprejemljiv dnevni okvir Čeprav je bila postavitev PHO ob Z strani železniške postaje Borovnica predvidena šele v naslednji fazi prenove železniške proge, jih bodo izvedli že v sklopu same prenove železniške postaje. Zaveda pa se, da s tem ne bo rešen problem izpostavljenosti prekomernemu hrupu iz obratujočih mirujočih železniških kompozicij. Ker je upravljanje mirujočih železniških kompozicij v pristojnosti Slovenskih železnic, nadzor nad varnim upravljanjem in izvajanjem železniškega prometa pa v pristojnosti Javne Agencije za železniški promet Republike Slovenije, bi bilo v zvezi s tem smiselno obvestiti in pozvati k ukrepanju ti dve organizaciji.
Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Peter Črnilogar se je vsem prisotnim zahvalil za udeležbo in navzočim občanom obljubil, da bo občina na Javno Agencijo za železniški promet RS takoj naslovila dopis, v katerem jo bo seznanila s problematiko izpostavljenosti občanom emisijam prekomernega hrupa, ki ga povzročajo dalj časa mirujoče tovorne železniške kompozicije z vključenimi pogonskimi agregati ter v pismu predlagal, da agencija skliče sestanek na to temo s pristojnimi v sistemu SŽ. Podžupan je to naslednji dan tudi storil.
