V zadnjem času smo bili preko osrednjih medijev deležni številnih poročil o pereči problematiki onesnaženja zunanjega zraka ter zaskrbljujočem vplivu vdihavanja onesnaženega zraka na zdravje ljudi. Pri tem je bilo izpostavljeno, da v zimskem času k temu najbolj prispeva kurjenje lesa, predvsem v zastarelih kuriščih. Les je res ekološko gorivo, a pri slabem izgorevanju prekomerno onesnažuje zrak. Zato ima z delci PM, benzenom, policikličnimi aromatski ogljikovodiki, formaldehidi, ogljikovim monoksidom, itd…velik negativen vpliv na zdravje ljudi. Emisije so zelo odvisne od načina delovanja kurišča. Kaj lahko storimo, da bo zrak manj onesnažen in kaj, da mu bomo manj izpostavljeni?
Ker je kurjenje lesa v kuriščih brez prisilnega dovajanja zunanjega zraka ali v kuriščih, ki niso namenjena izključno kurjenju polen, sekancev ali peletov, prevladujoč način ogrevanja tudi v naši občini in ker se tudi sami nahajamo v kotlini, v kateri na kakovost zraka močno vpliva toplotni obrat, se lahko upravičeno vprašamo kakšen zrak dihamo. Natančnega odgovora ni, ker ni meritev. Lahko pa upravičeno sklepamo, da se zgolj za to, ker ne živimo na podeželju, ne moremo tolažiti s tem, da dihamo boljši zrak. Verjetno so tudi pri nas v dneh, ko se ogrevamo in je nad nami topleje kot v kotlini, večkrat prekoračene dovoljene dnevne koncentracije prašnih delcev. In zato večina med nami ne more kriviti samo drugih, temveč tudi sebe.
Kaj lahko storimo, da bo zrak manj onesnažen?
1. Ne kurimo odpadkov, embalaže in podobnega, še posebej pa ne plastike, gume, pen in barv!
2. Kurimo čim bolj suha drva oz. lesno biomaso!
3. Posrbimo, da bodo kurišča očiščena!
4. Poskrbimo za ustrezen dotok zraka oz. kisika v kurišča!
5. Poskrbimo, da bo strokovnjak ustrezno nastavil gorilnik ter preveril varnostno-regulacijske naprave!
6. Poskrbimo, da bodo dimnikarji očistili dimnike!
Samo s temi ukrepi lahko
zmanjšamo izpuste škodljivih delcev in plinov od 20 – 50 % do celo 250% in več! Več na spletni stani
Nacionalna energetska pot
Kaj lahko storimo za zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku?
• Redno spremljajmo obvestila in napovedi ARSO (Agencija RS za okolje) o kakovosti zraka;
• Omejimo fizične aktivnosti, zlasti na prostem;
• Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja ter ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod. Bodimo pozorni na simptome in znake, kot so kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba napore zmanjšati;
• V zaprtih prostorih ne kadimo in ne prižigamo sveč;
• Bivalne prostore učinkovito prezračimo (»na prepih« 1 -2 minuti), ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja;
• Kronični pljučni (astma, KOPB) in srčni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč.
