V Borovnici se v zadnjih petih letih ni le občutno povečalo število prebivalcev, temveč tudi njihovih lajajočih štirinožnih, za nekatere tudi najboljših prijateljev. Ker ti za kmete, lovce, vrtičkarje, varuhe narave itd. preveč svobodno tekajo po travnikih, gozdovih in poljih in ker prenekateri lastnik za svojim ljubljenčkom ne pospravi njegovih iztrebkov, psi oz. neustrezno ravnanje njihovih lastnikov, med nekaterimi občani povzroča nejevoljo. Izkušnje kažejo, da je v pogojih sodobnega življenja sobivanje s psi lažje tam, kjer imajo lastniki psov skupen prostor, na katerem se psi ne le sprehajajo, temveč tudi učijo sobivanja z drugimi psi, prav tako pa tudi ljudmi.
V urbanih okoljih pasji poligoni niso »zaporniška dvorišča« za pse in njihove lastnike oz. edini kraji, kjer naj bi se sprehajali psi in opravljali svoje potrebe. So prostori druženja in »socialni inkubatorji« v katerih se dobre prakse ravnanja s psi, med katere sodi tudi ustrezno sprehajanje psov po ulicah in odprtih prostorih ter ustrezno pospravljanje pasjih iztrebkov, prenašajo med lastniki, psi pa se skozi igro naučijo, kakšno je ustrezno ravnanje v različnih situacijah.
Občina Borovnica se je zato odločila, da bo del parcele, ki jo je pridobila za gradnjo brvi čez Borovniščico – le ta bo zgrajene v prihodnjem letu – in dostop za pešce do podhoda pod progo in železniške postaje, namenila za ograjeno pasje sprehajališče. Letos bodo narejena zemeljska dela in posajena travna ruša, tako, da se bo teren pripravljen za prihodnje leto, ko naj bi parcelo ogradili, zasadili nekaj grmovnic in dreves ter postavili garnituro miz in klopi.
Pri tem in nadaljnjem razvoju omenjenega prostora v pravo pasje vadbišče je zaželeno sodelovanje z lastniki psov, predvsem, če bi bili ti organizirani na društveni ravni. Kot kaže izkušnja s postavitvijo otroškega igrišča z aktivnimi igrali pri Športnem parku Borovnica, je za začetek dovolj že manjša organizirana neformalna skupina, v kateri so različna strokovna znanja in katere člani znajo prisluhniti tako drug drugemu kot tudi predstavnikom občinske uprave. Za sprotno učinkovito reševanje problematike sobivanja s psi pa bi bilo dobro imeti organiziranega sogovornika, s katerim je mogoče sodelovanje zastaviti tudi v daljših časovnih perspektivah.
Prispevek zato končujemo s pozivom lastnikov psov, da se organizirajo ter organizirani pristopijo k sodelovanju z občinsko upravo s ciljem, da bo vse skupaj uresničeno na način, ki bo v čim večjo korist tako našim štirinožnim najboljšim prijateljem kot tudi sobivanju med njimi in nami v celi občini.
