Novembra 2014 se je nad občino Ig “razlilo nebo” in večji del občine je bil dalj časa poplavljen. Pri nas pa se je Borovniščica na nekaterih mestih že začela razlivati po cesti in ogrožati najbližje stanovanjske bloke. Če bi se velik nevihtni oblak utrgal samo nekaj km bolj zahodno, bi poplave verjetno prizadele tudi našo občino. Od takrat dalje vodstvo občine močno pritiska na koncesionarja za urejanje vodotokov- podjetje Hidrotehnik d. d., da očisti in poglobi strugo Borovniščice, ki je bila delno nazadnje očiščena v letu 2012. Koncesionar se je sedaj končno lotil del in že očistil vegetacijo in poglobil strugo med mostovoma na Ljubljanski cesti in Cesti v Jele, v naslednji fazi pa bo to izvedel še do Fenolita d. d. .
Gre predvsem za odvoz proda, ki ga je nanesla voda in ne za pravo poglabljanje struge, saj slednje zgolj pospeši vodni tok in s tem ogrozi nižje ležeče kraje. Tudi vegetacijo se ne odstrani v celoti, ker je bivališče ptic, ki nam ne le ščebetajo, žvrgolijo in pojo, temveč se tudi v veliki meri prehranjujejo z insekti.
Tako na Borovniščici kot tudi Prušnici in Ohonici je še iz časa gradnje nove železniške proge takoj po II. svetovni vojni precej manjših zadrževalnikov, ki so zanemarjeni oz. v slabem stanju in precej zasuti. Občina tako kot v ostali del vodotoka, legalno ne more posegati, saj je celotno področje urejanja voda v pristojnosti države.
V lanskem letu smo pridobili idejno študijo celovitega urejanja Borovniščice, ki kot možne ukrepe poleg obnove obstoječih zadrževalnikov opredeljuje tudi uporabo inženirsko-bioloških rešitev, suhe zadrževalnike, ureditev manjših in večjih razlivnih področij, ponovno naturalizacijo dela struge ter ukrepe za zmanjšanje vodne erozije v gozdovih in zadrževanje padavinske vode na mestu nastanka itd.
Prihodnje leto bomo naročili izdelavo podrobne celovite študije upravljanja z vodami, ki bo upoštevala načela celovitega trajnostnega upravljanja voda in pristop “zelene infrastrukture” pri zmanjševanju poplavne ogroženosti ter podrobno po prioritetah opredelila tudi ukrepe za njeno zmanjšanje. Z izdelavo študije in izvedbo protipoplavnih ukrepov za Direkcija RS za vode tudi v naši občini pogojuje izdajanje soglasij, ki so potrebna pri pridobitvi gradbenih dovoljenj.
Država, v pristojnosti katere je sicer urejanje vodotokov, se do urejanja vodotokov sicer obnaša mačehovsko, saj bi zgolj za tekoče čiščenje in vzdrževanje vodotokov v Sloveniji, potrebovali letno vsaj 25 milijonov €, država pa jih je v zadnjih letih namenila med 5,7 in 12 milijonov. Za ukrepe upravljanja z vodami bo tako potrebno najti način, kako skromna občinska sredstva oplemenititi s sredstvi države in EU, ki so namenjena razvoju zelenih infrastruktur. Tovrstni projekti pa zahtevajo sodelovanje več občin z raziskovalnimi inštitucijami, koncesionarji in pristojnimi državnimi službami na področju varstva narave in okolja, urejanja prostora, kmetijstva itd.
