Paplerjeva ulica 22
1353 Borovnica
HUD Karel Barjanski vas v četrtek, 21. 11. 2019, ob 19.00, vabi v Galerijo Barje, na Rimski cesti 28, v Borovnici, na predstavitev in ogled dokumentarnega filma »Bohinjska železnica« avtorja Matije Jermana. Sledil bo razgovor z avtorjem in pogovor o ohranjanju železniške tehniške dediščine v Sloveniji, na katerem bosta sodelovala tudi naša občana, strojevodja Rok Šmon in upokojeni strojevodja in strokovni sodelavec Železniškega muzeja Slovenskih železnic Bogo Troha.
Avtor dokumentarca Matija Jerman izhaja iz stare železničarske družine. Že njegov ded je bil strojevodja in prvi film, ki ga je Matija posnel, je posvečen prav njemu. Matija je po izobrazbi gradbeni inženir. Sodeloval je pri projektiranju proge od Murske Sobote do madžarske meje, za magistrsko nalogo pa je izdelal idejno zasnovo hitre proge od Ljubljane do Sežane. Zaradi bolezni je že dalj časa upokojen. V zadnjem času je svojo ustvarjalno energijo usmeril v dokumentarne filme, ki govorijo o zgodovini železnice in železničarjev pri nas.
»Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga–Jesenice–Gorica–Trst. Zgrajena je bila med letoma 1900 in 1906 kot povezava srednje Evrope z Jadranskim morjem. Podobno kot italijansko poimenovanje (Transalpina), tudi slovensko (Bohinjska proga) pogosto vključuje tako 89 km dolgo Bohinjsko (Jesenice-Gorica) kot 55 km dolgo t. i. Kraško progo (Gorica-Trst).« – vir: Wikipedija
Bohinjska železnica je bila zasnovana, da bi zagotovila konkurenco Južni železnici, ki je imela kot železniška družba ob koncu 19. stoletja skoraj monopolni položaj v tedanji Avstro-Ogrski monarhiji. Poleg tega je imela proga tudi strateško-vojaški pomen, ki je prišel do izraza v času 1. svetovne vojne. Kot zanimivost naj omenimo, da je po vstopu Italije v vojno avstro-ogrska vojska porušila Solkanski viadukt – most z največjim kamnitim obokom na svetu, namenjen železniškemu prometu. Italijani so ga sicer po vojni obnovili, med vojno pa nadomestili z železno Roth-Wagnerjevo konstrukcijo, ki je bila v času II. svetovne vojne uporabljena prav v Borovnici, za premostitev porušenega dela Borovniškega viadukta.