Slavnostni govornik je bil polkovnik Emil Velikonja, poveljnik teritorialnega polka v 1.br SV, katera ima domicil sodelovanja s civilnim okoljem v Občini Borovnica. V svojem nagovoru je dejal, citiram:
Spoštovani gospod Župan domače občine Borovnica, spoštovani nekdanji pripadniki Teritorialne obrambe in udeleženci bojne akcije pri zavzetju skladišča Podstrmec, spoštovani gostje, spoštovani nastopajoči v kulturnem programu, spoštovani vsi prisotni.
Vsem prisrčen pozdrav in dobrodošli tu v Borovnici, na obeležitvi spomina na zavzetje skladišča takratne JA.
V posebno čast mi je, da vas lahko v imenu Slovenske vojske, v imenu poveljnika 1. BR nagovorim na osrednji proslavi ob petindvajseti obletnici zavzetja skladišča Podstrmec. Z veseljem sem sprejel nalogo poveljnika 1. BR, da vam spregovorim na tej slovesnosti, saj je ta brigada tista enota SV, ki se je razvila iz 30. RSK, kasneje brigade MORiS.
Še posebej pozdravljam tu prisotne veterane, ki so sodelovali v zavzetju skladišča in bili pred dnevi odlikovani z najvišjim državnim priznanjem, za kar jim še posebej čestitam.
Pozdravljeni tudi pripadniki takratne enote, ki ji je poveljeval takrat stotnik, danes podpolkovnik Janez Čerin.
Danes praznujemo spomin na zavzetje skladišča in njegovo zavarovanje in disperzijo oborožitve ter MES in s tem okrepitev bojne moči enot TO, ne samo v ljubljanski pokrajini ampak tudi širše.. Te dni poteka 25 let od teh dogodkov.
Pred petindvajsetimi leti smo si Slovenke in Slovenci izborili osamosvojitev in vključitev naše države v mednarodno skupnost in tako postavili trden temelj za svoj razvoj.
Enotno v mislih in dejanjih smo uresničili namero, ki nas je združevala. Leto 1991 je ostalo mejnik med dvema obdobjema v življenju in razvoju slovenskega naroda.
Teritorialna obramba in milica sta leta 1991, ob podpori upravnih organov in institucij ter, kar je najpomembnejše – ob podpori slovenskega naroda, ubranili uresničitev sanj Slovenk in Slovencev po samostojni državi.
Razumevanje lastne tradicije, ki prav gotovo izhaja tudi bojnih akcij v letu 1991, SV spremlja na njeni dolgi poti, ki smo jo prehodili od leta 1991 do danes. Na področju znanja smo zelo napredovali. Ne smemo pozabiti izkušenj z mednarodnih operacij in misij. SV na podlagi zakona in mednarodnih dogovorov izvaja vedno več nalog. SV je še vedno zmožna z odliko izvajati sekundarne naloge – to je pomoč pri naravnih nesrečah ali sodelovanje v drugih zahtevnih operacijah. Taka naloga je bila zagotovo delovanje v operaciji Migrant.
Nekatere izmed rednih nalog SV, kljub omejenim finančnim sredstvom se izvajajo dokaj kakovostno, profesionalno in z veliko požrtvovalnostjo njenih pripadnikov. Vojaška infrastruktura potrebuje več finančnih sredstev za njeno obnovo in vzdrževanje. Sicer se bo zgodilo to, da bo naš obrambno-varnostni sistem stagniral, da SV ne bo več sposobna zagotavljati nacionalne varnosti za katero je zadolžena. V teh varnostno občutljivih časih v Evropi pa nas to lahko pripelje v zelo težko situacijo…
V logistično in drugo podporo v operaciji MIGRANTI je bila vključena večina pripadnikov Slovenske vojske. Pri prehajanju beguncev in migrantov čez naše ozemlje je Slovenska vojska znotraj svojih pristojnosti pomagala Policiji. Prav tako tudi danes podpira Slovensko policijo pri nadzoru državne meje.
Begunski val se je za enkrat ustavil, težko pa je oceniti in predvideti nadaljni tok dogodkov na tem področju. Zaradi finančnega omejevanja SV težko zagotavlja vzdrževanje obstoječe infrastrukture in opreme. Da o modernizaciji le te sploh ne govorimo.
Od povsod slišimo, da je trenutno stanje v slovenskem obrambno-varnostnem sistemu zaskrbljujoče. V zadnjih letih so se sredstva za obrambni proračun praktično razpolovila. Oprema naših vojakov je stara. Vzdrževati je ne moremo, nove opreme ne moremo nabaviti, usposabljanja in vaje krčimo, tudi standarde znotraj usposabljanja znižujemo. Usposobljenost je zaradi tega bistveno nižja. To seveda vpliva tudi na bojni značaj SV, na motiviranost, zagon.. Finančna sredstva, namenjena za investicije v modernizacijo glavne opreme Slovenske vojske, zaradi preteklih finančnih ukrepov Vlade RS na obrambnem področju in zaostanka v razvoju ne zadostujejo za celovito uresničitev ambicij SV.
Kljub temu naši cilji ostajajo nespremenjeni; s pridobivanjem izkušenj, širjenjem znanja in voljo premagujemo vse ovire.
SV sodeluje pri podpori mednarodnemu miru. Njeno delovanje obsega vključevanje pripadnikov Slovenske vojske v operacije v podporo miru in humanitarne dejavnosti.
Naj poudarim še eno dejstvo, da je vse težnje Slovencev po lastni državi vseskozi podpirala Slovenska vojska, pa naj bo to partizanska, Manevrska StrukturaNarodna zaščita MSNZ, Teritorialna obramba ali današnja Slovenska vojska.V dejanju osamosvajanja pa ne smemo pozabiti ogromnega deleža slovenske Milice, civilne obrambe in vsega prebivalstva Slovenije.
Slovenska vojska ima danes drugačno poslanstvo. Slovenci živimo danes v lastni svobodni državi, ki je članica EU in NATO-a. Slovenska vojska sodeluje v sistemu kolektivne varnosti in zagotavljanja miru na kriznih območjih širom sveta. Sodelovanje v OKO je danes temeljna naloga SV. Slovenski vojaki smo v svetu cenjeni. Slovenski vojaki tudi danes naloge izvršujemo vestno in predano, tako kot smo jih vedno v vsej svoji vojaški zgodovini.
Srce mi še vedno hitreje zabije ob misli, da pripadam generaciji, kateri je bilo dano dokončati boj in uresničiti večstoletne sanje Slovencev po lastni državi. Ko poudarjam stoletne sanje in s tem povezan boj slovenskega naroda za njegovo samostojnost, mislim tudi na narodnoosvobodilno gibanje, na priključitev Primorske matični domovini, brez katerega tudi osamosvojitve ne bi bilo. Številni dogodki in danes tudi številna obeležja na te dogodke izpred 25 let na vašem območju pričajo, da ste tudi prebivalci teh krajev dali znaten prispevek k osamosvojitvi Slovenije.
Sem poveljnik TERP 1. BR SV, ki ima svoj sedež v vojašnici na Ajševici. Naša temeljna naloga in poslanstvo sta razvoj strateške rezerve in civilno – vojaško sodelovanje. S civilno vojaškim sodelovanjem poizkušamo vojsko približati prebivalstvu, z željo po dobrem medsebojnem sodelovanju. Ob naravnih in drugih nesrečah pa vojska prebivalstvu priskoči na pomoč z tehniko in delovno silo.
Znan je slogan – SV v službi domovine. Da domovine, domovine, ki da je danes ni več, ni več samostojne države bi nekdo rekel, oziroma to vse bolj pogosto slišimo. Da so jo nam ukradli. Ne niso jo ukradli, sistemsko so jo okradli!
A je domovina, ker del nje smo mi vsi, mi vsi, ki v srcih dobro mislimo. In mi smo tu na svoji zemlji. Domovino moramo ohraniti, jo nositi v srcu, jo spoštovati in ljubiti.
Za ta dejanja je potrebno imeti tudi pogum, spoštovanje, spoštovanje do vseh ljudi te države, včasih je potrebno biti tudi predrzen vendar spoštljiv.
Spoštovane udeleženke in udeleženci današnje slovesnosti, hvala, da ste tu. Hvala za vašo pozornost in prizadevanje, da se ne pozabi del naše zgodovine. Del zgodovine, ki je terjal od ljudi največ – terjal ja predvsem mlada življenja. Naj ne bodo zaman. Naj se ohrani svoboda in duhovna prostost našega naroda.
Čestitke ob prazniku naše domovine, naj bodo ti dnevi slovesni in veseli, morda namenjeni tudi razmisleku o domovini in naj bodo te dni dovoljene tudi sanje!
Naj živi Slovenija!
Konec citata.
Svečanost je potekala pod častno stražo Slovenske vojske ob spominski plošči. Poklon svečanosti so dali tudi veteranski prapori OZVVS Vrhnika – Borovnica, OZVVS Domžale, OZVVS Litija, PVD SEVER Ljubljana, OZSČ Vrhnika – Borovnica in ZB za vrednote NOB Borovnica.
V kulturnem programu smo imeli priložnost neposredno spoznati umetniške in glasovne sposobnosti dramskega umetnika Janeza Škofa ter živahen in svež domači ansambel Nori val. Povezovala in uglašene misli je dodala Milena Škulj.
Uradni del svečanosti je zaključila himna slovenske vojske, nakar je Jože Zorman v imenu organizatorja povabil na družabni del. Vojaško – veteranski fižolov paprikaš s šunko in kozarec zdravice sta bila povezovalnika nadaljnjega druženja in pogovora. Ob domačih vižah ansambla se je kdo tudi zavrtel.
Zahvaljujemo se za pomoč oziroma donacije, ki so jih prispevali: Slovenska vojska, PGD Brezovica pri Borovnici, HUD Karel Barjanski, JURČEK Borovnica, ansambel Nori val, Janez Škof, Suhadolc TRANS Brezovica pri Borovnici, gostišče PEKEL, GO-DO Vrhnika ter avtorja vojaško veteranske enolončnice Jure Furlan in Denis Ule.
Predsedstvo OZVVS Vrhnika – Borovnica
