V sredo, 9. 11. 2016, je v dvorani nad vrtcem, na Paplerjevi 15, v Borovnici, od 18.00 – 21.20 ure potekala zaključna delavnica oblikovanja razvojne strategije občine do leta 2026, tokrat na temo prostorskih vidikov razvojen vizije občine. Delavnice se je udeležilo 24 občanov in občank, tako kot dosedanje pa jo je moderirala ga. Milena Škrl Marega.
V uvodnem pozdravu je župan g. Bojana Čebela pojasnil potrebo po dodatni delavnici in pohvalil nekaj udeležencev, ki so bili prisotni na vseh dosedanjih delavnicah ali pa na skoraj vseh. Pohvalil je tudi tokratno udeležbo predstavnikov prav vseh vaških odborov. Po njegovem mnenju se je od prve delavnice dalje stopnjevalo dobro in konstruktivno vzdušje ter občutek medsebojnega zaupanja in sodelovanja, kar je za lokalno skupnost vsekakor pozitivno. Župan je pohvalil tudi prizadevno in strokovno ustrezno pripravo razvojne strategije pod vodstvom Andreja Klemenca ter vlogo moderatorke.
V nadaljevanju je g. Andrej Klemenc predstavil osnutek Razvojne vizije Občine Borovnica 2016 -2026 (plus), ki je vključevala tudi želene ukrepe na področju celotne občine. Osnutek je bil pripravljen na podlagi rezultatov predhodnih petih delavnic. Vabljenim udeležencem je bil poslan skupaj z vabilom ter objavljen na občinski spletni strani.
V kratki razpravi, ki je sledila predstavitvi, so udeleženci kot dodaten ukrep predlagali izboljšanje primestnega javnega potniškega prometa (manjši a pogostejši električni avtobus, mogoče celo na klic), ki bi omogočil boljše povezave zaselkov z železniško postajo, pa tudi povezave Borovnice z Vrhniko in Podpečjo (povezava z linijo 19 B ljubljanskega mestnega potniškega prometa).
Nato so bili udeleženci povabljeni, da za območja (i) ožje Borovnice, (ii) severnega dela (Breg-Pako in »mah«) ter (iii) južnega dela občine (Koti) iz nabora predstavljenih želenih ukrepov z glasovanjem izberejo tiste, ki so po njihovem mnenju prioritetni. Sledilo je glasovanje, med kratkim odmorom pa so bili rezultati glasovanja pregledani in nastal je nabor prioritetnih ukrepov za vsa tri območja.
Med dobrimi dvajsetimi ukrepi za izboljšanje kakovosti življenja ter razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma so se za področje Kotov kot najbolj pomembni izpostavili:
1. Ureditev prometa in izboljšanje prometne infrastrukture
2. Pot za pešce in kolesarje ob Borovniščici
3. Dostop do hitrega interneta v vseh naseljih in zaselkih
4. Naravna kopališča in zagotavljanje kakovosti voda
Za Borovnico z Dolom in Lazami so se oblikovale naslednje prioritete:
1. Ureditev prometa in izboljšanje prometne infrastrukture
2. Pločniki (, Dol, Gradišnikova, Paplerjeva)
3. Trgovsko-nakupovalni center
4. Knjižnica
5. Varne in integrirane kolesarske poti (po celi občini)
Za Breg-Pako z “mahom” pa so se kot priorete pokazale:
1. Pločnik Pako-Breg-Borovnica
2.Obnova Paškega mostu in poti po opuščeni trasi železnice (v celotni dolžini, vključno z brvjo na mestu porušenega mostu)
3. Varne kolesarsko-sprehajalne poti ob Borovniščici
4. Brvi čez Borovniščico in Ljubljanico, ki bosta povezali pohodniško-kolesarske poti.
V nadaljevanju delavnice so se udeleženke in udeleženci razdelili na tri omizja: prvo omizje je obravnavalo območje zgornjega dela občine: Breg, Pako in »mah«, drugo omizje ožjo Borovnico: Borovnico, Dol in Laze, tretje omizje pa spodnji del občine: Kote. Vsaka skupina je razpravljala o umeščanju prioritetnih 5 ukrepov v prostor, ob hkratnem upoštevanju omejitev, ki jih predstavljajo režimi varovanja stavbne dediščine, varstva vodnih virov in narave ter obstoječa infrastruktura. Pri tem so udeleženci razmišljali predvsem izzivih, problemih, ovirah ali prednostih, ki jih umeščanje ukrepov v prostor sproža. Lahko pa so dodali tudi predlog novih ukrepov.
Več o tem si lahko preberete v priloženem poročilu.
Na koncu pa je beseda tekla o varnosti obratovanja podjetja Fenolit in komuniciranju podjetja z javnostjo ter zmanjšanju negativnih vplivov predvidenega bistvenega povečanja obremenitve železniške proge na okolje oz. povečanja hrupa po izgradnji drugega tira med Koprom in Divačo.
Pokazalo se je, da tovrstne razprave pomembno prispevajo ne le k opredelitvi razvojnih ciljev občine in ukrepov za njihovo uresničevanje temveč tudi k razvoju dialoške in strpne kulture komuniciranja, nenazadnej pa tudi k vključevanju priseljencev in njihovem boljšem poznavanju lokalnega okolja in sokrajanov.
Fotografije z delavnice si lahko ogledate v rubriki”fotoreporaže”.
