Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) je edini izvorni prihodek občine, ki ga mora le ta po zakonu nameniti izključno za upravljanje, vzdrževanje in razvoj občinske komunalne infrastrukture. Kot je znano je pri letošnjem informativnem izračunu za plačilo NUSZ za leto 2016 pri številnih zavezancih prišlo do znatnega povečanja prispevkov iz dveh razlogov. Prvi je ta, da izračun temelji na posodobljenih evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), ki upoštevajo tako spremembe na samih pozidanih parcelah (upoštevane dejanske površine celotne stavbe oz. stanovanja, prizidke, nadgradnje, itd.) kot tudi pri komunalni opremljenosti okolice oz. naselja. Drugi razlog pa je v tem, da je, skladno z vedno večjimi zahtevami, med drugim tudi občinskih svetnikov, po spoštovanju zakonitosti in pri tem v prvi vrsti lastnih odlokov, izračun letos prvič temeljil na Odloku o nadomestilu za gradnjo stavbnega zemljišča (Odlok), kot je bil dejansko sprejet. Ta pravi, da se prispevek obračuna tudi ob upoštevanju komunalne opremljenosti nepozidanih stavbnih zemljišč. Občinski prostorski načrt (OPN) pa jasno opredeljuje vsa zemljišča v strnjenem naselju kot zazidljive parcele, ne glede na njihovo dejansko stanje in rabo ter interes lastnikov. To je osnova urbanizacije in ekonomike pri zagotavljanju primerne komunalne infrastrukture, ki ustreza zahtevam časa.
Občinsko vodsto se je po prvih reakcijah na informativni izračun NUSZ za leto 2016 odločilo, da ublaži šok, ki so ga številni zavezanci doživeli, ker je hkrati prišlo tako do polne uveljavitve Odloka kot do upoštevanja posodobljenih evidenc. Obenem smo želeli odpraviti tudi, po našem mnenju z današnjega vidika gledano, neupravičeno izvzetje lastnikov stavbnih parcel v naseljih, ki niso priključena na občinski vodovod, iz obveznosti plačevanja NUSZ. Res je sicer, da naselja v Kotih še vedno nimajo vodovoda, res pa je tudi, da se je tudi v tem delu občine od časa sprejetja Odloka v letu 1990, komunalna opremljenost precej izboljšala (asfalt, javna razsvetljava, otoki za zbiranje komunalnih odpadkov itd.) Predlog novega Odloka je bil zato zasnovan tako, da zmanjša finančne obremenitve na obračunsko enoto (neto stanovanjsko površino) ter uravnoteženo obveže tudi lastnike stavbnih zemljišč v Kotih. Tako bi kljub temu, da se je v zadnjih dveh letih vrednost komunalne infrastrukture, ki je v lasti občine, povečala za tretjino, zavezanci na enoto stanovanjske površine plačali četrtino manj.
Številni lastniki, ki imajo velike površine zazidljivih zemljišč, predvsem tisti, ki imajo veliko nepozidanih stavbnih parcel, pa se niso uprli le upoštevanju po zakonitem načinu obračuna NUSZ, ki upošteva tako veljavni Odlok kot tudi aktualne evidence GURS. Za njih je bil nesprejemljiv tudi predlog novega odloka, po katerem bi se npr. za neto stanovanjsko površino 180 m2 v centru Borovnice zaračunalo 74,88 EUR namesto dosedanjih 98,04 EUR, se pravi predlog, ki dejansko bistveno zmanjšuje finančni prispevek na obračunsko enoto. Nekateri so občini očitali nezakonito ravnanje oz. neustrezno zakonsko osnovo za določitev enote obdavčitve. Kar ne drži. Pri tem pa so šli nekateri celo tako daleč, da so predlagali, da občina zavestno krši lastni veljavni Odlok in tudi v letu 2017 pri obračunu prispevka za nepozidana stavbna zemljišča ne upošteva njihove komunalne opremljenosti oziroma odmere nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča niti ne izvede.
Takšno stališče, ki pomeni kršitev zakonodaje in izpostavlja občino sankcijam Računskega sodišča, so na seji Občinskega sveta, ki je bila 8. 12. 2017, presenetljivo zagovarjali tudi tisti svetniki, ki so sicer prvoborci za zakonitost postopkov in poslovanja občine. Očitno so popustili pod pritiski dobro organizirane skupine občanov, ki sicer upravičeno brani svoj interes in opozarja na marsikatere, za zdravo pamet težko sprejemljive, situacije, do katerih prihaja v praksi. Toda tudi pri uveljavljanju svojega prav se ne sme rušiti pravne države. Res je, da Odlok temelji še na zakonu iz drugih časov in možno je tudi, da ne bi zdržal presoje Ustavnega sodišča. In celo v primeru, da mu to ne bi oporekalo, bi se lahko zgodilo, da bi se zadeva izkazala za neskladno s pravnim redom EU. Toda to so domneve in tisti, ki jih podpirajo naj začnejo ustrezne postopke za varstvo zakonitosti, če menijo, da je ta ogrožena. Ob tem ima vsak tudi možnost, da v zvezi z izračunom plačila NUSZ na Finančni urad Republike Slovenije poda ugovor, v katerem utemeljuje neskladnost izračuna z dejstvi o dejanskem stanju svoje nepremičnine, in/ali parcele in/ali komunalne opremljenosti.
Večina svetnikov je žal naredila napako in podlegla takšnim in drugačnim pritiskom, ne da bi podala boljši predlog ali ustrezno dopolnila predlog novega Odloka. Nekateri so mnenja, da bi bilo bolje počakati, da Državni zbor sprejme dolgo napovedani novi Zakon o obdavčitvi nepremičnin. S tem bo breme odgovornosti padlo na »državo«. V negotovih časih je kljub večji politični stabilnosti v Sloveniji težko karkoli napovedati. Je pa jasno, da si stranke oz. koalicije strank na oblasti, v drugi polovici predvidnega mandata težko privoščijo sprejem nepriljubljenih ukrepov. In da bo tudi vlada po naslednjih volitvah že zaradi tega, ker skoraj ne bo mogla biti drugačna kot koalicijska, potrebovala kar nekaj časa, da bo v obravnavo spravila svoj predlog zakona, ki bo potem spet potreboval precej časa preden ga bo sprejel Državni zbor.
Tako je zelo verjetno, da bo obdavčitev nepremičnega premoženja še več let potekala tako kot sedaj, se pravi na osnovi NUSZ. Zato je bolje, da čim prej dobimo nov Odlok, ki bo skladen z ekonomiko zagotavljanja komunalne infrastrukture, bolj pravičen ter bo na enoto stanovanjske površine manj obremenjeval zavezance, ob tem pa bo omogočil obnovo desetletja zanemarjene cestne in vodovodne infrastrukture ter nekaj sredstev nameni tudi v njeno nujno širitev in nadgradnjo.
Prizadevanja civilnih iniciativ in nekaterih svetniških skupin do sedaj žal večinoma niso šla v tej smeri. Ker ne želimo kršiti sedanjega Odloka bodo tako zneski za NUSZ za leto 2017 pri številnih zavezancih precej večji, kot bi če bil sprejet predlog novega.
Bojan Čebela
župan Občine Borovnica
