V torek, 25. aprila 2017 je v prostorih Osnovne šole dr. Ivana Korošca, v Borovnici, potekala 2. javna razprava v okviru priprave Celostne prometne strategije (CPS) Občine Borovnica. Na srečanju je bilo 25 udeležencev, med njimi predstavniki občinske uprave, ključni deležniki, zainteresirani občanke in občani, predstavnica podjetja LOCUS d.o.o. in predstavnica CEPP – Centra za vodenje participativnih procesov.
Cilji 2. javne razprave so bili:
– predstaviti analizo stanja prometa in mobilnosti v Občini Borovnica, vključno s povzetkom izvedene ankete in skozi razpravo z udeleženci pridobiti dodatna mnenja in predloge dopolnitev;
– predstaviti 3 različne možne scenarije mobilnosti v Občini Borovnica in pridobiti mnenja udeležencev o prednostih in slabostih posameznega scenarija ter o morebitnih priložnostih, ki jih scenariji odpirajo.
Potek javne razprave:
Navzoče je z uvodnim nagovorom pozdravil župan g. Bojan Čebela. Opisal je pomen Celostne prometne strategije za razvoj in blaginjo prebivalcev občine in pri tem poudaril, da se je treba zavedati omejitev (finančnih, prostorskih in drugih), ki bodo pogojevale uresničevanje CPS. Nato je g. Andrej Klemenc, vodja priprave CPS na Občini Borovnica, povzel glavne rezultate ankete o mobilnosti v občini (glej priloženo predstavitev) ter predstavil največje probleme in izzive v analizi stanja (glej priloženo predstavitev) Predstavitev analize stanja je z opisom potekajočih in kratkoročnih projektov na področju prometa in mobilnosti dopolnil direktor občinske uprave mag. Jernej Nučič, (glej ppt predstavitev)
Obema predstavitvama je sledila razprava. Čeprav je bila razprava odprta tudi za preostala vprašanja, je moderatorka ga. Milena Škrl Marega z namenom večje osredotočenosti izpostavila nekaj vodilnih vprašanj:
Ali analiza ustrezno prikazuje stanje? Je analiza kompletna ali bi morebiti kaj dodali, dopolnili? Ali se z vsebino analize, dopolnjene z izraženimi pripombami, strinjate? Ali lahko tako analizo načeloma potrdimo?
Na začetku razprave je g. Peter Gabriel pripomnil, da je bilo obveščanje o dogodku pomanjkljivo in da je bilo obvestilo v občinskem glasilu prepozno (isti dan kot javna razprava). Predstavniki občine so poudarili, da so obveščali na veliko razpoložljivih načinov, da si Občina nenaslovljene pošte v vsak nabiralnik (kot so predlagali nekateri udeleženci) ne more privoščiti, kljub temu pa bodo skušali v prihodnosti še izboljšati obveščanje.
Prvi predlog za dopolnitev analize stanja se je nanašal na umestitev problematike spravila lesa na cesti na Pokojišče v CPS. Gre za cesto, ki je bila v preteklosti makadamska in nekategorizirana, leta 2012 pa je ob posodobitvi pridobila asfaltno prevleko in postala kategorizirana občinska cesta, s čemer pa na njej ni mogoče legalno opravljati spravila lesa. Lastniki gozdnih parcel so z omenjeno problematiko večkrat obvestili tako občinsko upravo, vendar se stanje ni spremenilo. Drugi predlog se je nanašal na cesto Ohonica – Pristava –Lašče, ki je v zelo slabem stanju. Njena posodobitev je sicer predvidena med nujnimi izboljšavami cestne infrastrukture v občini, vendar je po mnenju g. Klemna Koširja, ki živi na Pristavi, občina napačno pristopila k reševanju lastnine parcel, saj v zameno za posodobitev ceste od lastnikov pričakuje, da ji bodo brezplačno odstopili zemljišča. Župan Bojan Čebela je opozoril, da je občina za zagotovitev ustrezne povezave do zaselkov Pristava in Lašče pristopila z iskanjem cestne povezave tako iz Ohonice kot tudi s ceste na Pokojišče, vendar je v obeh primerih naletela na nepripravljenost lastnikov, da občini odstopijo potrebna zemljišča, saj občina ne more financirati rekonstrukcije ceste po zasebnih zemljiščih. CPS Borovnica bo obravnavala oba izpostavljena problema.
G. Igor Seljak je opozoril na povečanje hrupa, ki bo nastalo zaradi povečanja frekventnosti vlakov po izgradnji 2. tira. Po njegovem mnenju bo to negativno vplivalo na prebivalce in povzročilo odseljevanje. Predstavnik Slovenskih železnic (SŽ) g. Pavle Zalokar je v odgovoru naštel ukrepe, ki jih SŽ načrtujejo, med drugim omejitve vleke vlakov s starimi dizelskim lokomotivami v nočnem času in postavitev protihrupnih ograj, v daljšem časovnem obdobju pa bo k zmanjšanju hrupa veliko prispevala tudi posodobitev celotnega voznega parka SŽ. Glavni problem so po mnenju nekaterih udeležencev zelo stare garniture tovornih vlakov, ki bi jih bilo nujno potrebno nadomestiti z novejšimi, ki so občutno tišje.
Na vprašanje moderatorke, ali se načeloma strinjajo s predlogi dopolnjeno analizo stanja, so navzoči to potrdili.
Drugi sklop predstavitev je bil namenjen prikazu možnih poti razvoja mobilnosti – tako imenovanih scenarijev. Andrej Klemenc je predstavil 3 scenarije: (i) izboljšanje cestne infrastrukture, (ii) izgradnjo obvoznice Koti in spremembo prometnega režima v starem vaškem jedru Borovnice ter (iii) spremembo prometne kulture in mobilnostnih navad. (glej ppt predstavitev). Ga. Nina Lipušček, LOCUS d.o.o. je predstavila kazalnike, s pomočjo katerih presojamo posamezne scenarije in nam pomagajo pri izboru najbolj optimalnega scenarija. Obema predstavitvama je sledila razprava, skozi katero so organizatorji želeli pridobiti mnenja udeležencev o prednostih in slabostih posameznega scenarija ter o morebitnih priložnostih, ki jih scenariji odpirajo.
Podrobnejši povzetek razprave ter prepisi mnenj in predlogov, ki so jih udeleženci zapisali na plakate posameznih scenarijev si lahko preberete v prilogi.
Razprava o scenarijih se je zaključila z zahvalo udeležencem, s kratkim pojasnilom moderatorke o uporabi rezultatov 2. javne razprave pri nadaljnji pripravi CPS ter s povabilom na naslednje srečanje. na temo vizije mobilnosti in prometa v občini, ki bo potekalo konec junija in kjer so še posebno pomembna videnja občank in občanov. Moderatorka je tudi povabila vse zainteresirane, da v mesecu maju vnaprej pošljejo svoje predloge, ki bi po njihovem mnenju lahko pripomogli k učinkoviti izvedbi naslednje javne razprave. Seveda morajo biti predlogi skladni s smernicami za pripravo CPS, ki jih je pripravilo Ministrstvo RS za infrastrukturo ter z dobrimi praksami za učinkovito vodenje tovrstnih posvetovanj. Vsi dobri predlogi bodo vključeni v pripravo naslednje javne razprave, ki bo s konstruktivnim sodelovanjem udeleženk in udeležencev zagotovo prispevala h kakovostni pripravi tako pomembne strategije kot je CPS.
