Težko pričakovana pump-track steza je prinesla veliko veselja mladim kolesarjem, rolkarjem in uporabnikom skirojev. Žal pa jo nekateri uporabljajo brez upoštevanja pravil in odgovornosti do šibkejših, kot da je bila zgrajena samo za njih. Prav tako se dogaja, da za preizkus svojih kolesarskih veščin uporabljajo tudi travno rušo, s katero je steza obdana. Ta se še sploh ni dobro zarasla, zato hitro prihaja do takšnih poškodb, ki bodo preprečile, da bi do tega sploh prišlo. Zato bom takoj po prvomajskih praznikih sklical sestanek staršev, predstavnikov šole in društev, da se na kraju samem pogovorimo o tem kako bomo skupaj poskrbeli, da bo Kolopark Borovnica v veselje vsem otrokom in da ga bodo lahko varno uporabljali ter da bomo poskrbeli, da bo kot dobro urejen in vzdrževan kraju oz. občini lahko v ponos.
Pri urejanju okolice steze smo sedaj ob njenih robovih na S in J zasadili grmičevje, ki bo, ko se bo zaraslo, v veliki meri preprečilo možnost uporabe zatravljenih površin za kolesarjenje. Če seveda grmičevje ne bo uničeno še preden se zarase. Na V strani vzpone in spuste po “travnatih gričih” preprečuje že ograja igrišča za pse, na Z strani pa bomo to omejili s postavitvijo uličnega pohištva.
Ne bom moraliziral o nevzgojenih otrocih in brezbrižnih starših, ki svojim otrokom dopuščajo uničevanje javnih površin in ogrožanje veselja in zdravja drugih otrok. Imamo problem s katerim se soočajo tudi druge lokalne skupnosti s koloparki.
Pump-track steze so namenjene zelo različnim uporabnikom, predvsem po starosti, fizični moči in spretnostih. Če hitrejši in močnejši ne pazijo na to, da ne ogrožajo šibkejših in ranljivejših, je nesreča hitro tu. In če v nasprotju z jasno zapisanimi in predstavljenimi pravili ob tem še vozijo v nasprotni smeri od predpisane, so nesreče s hujšimi posledicami neizogibne. Žal je pri nas do njih prišlo še preden je bil kolopark do konca urejen in uradno odprt.
Mladostne energije, še posebej tiste, spodbujene s hormoni, ki se začenjajo prebujati ob nastopu pubertete, ni lahko usmerjati tako, da gradi občutek za odgovornost, empatijo, solidarnost in skupnost. Je pa za zdravo skupnost in družbo nujno. To je sicer v prvi vrsti naloga staršev in drugih skrbnikov. Vendar ne le njih. Tudi šole, društev in navsezadnje vseh nas kot članov lokalne skupnosti.
Zavedam se, da je velik del problema enostavno v tem, da je interes za uporabo prevelik glede na dano površino, razlike med uporabniki pa zelo velike. Večjim in bolj adrenalinsko usmerjenim uporabnikom bo potrebno zagotoviti njihovim potrebam bolj primerne površine.
Že pred gradnjo Koloparka smo želeli na sosednji parceli, ki ima status javne železniške infrastrukture in je v upravljanju SŽ Infrastruktura d. o. o., vzpostaviti poligon za gorsko-kolesarske vragolije brez asfaltirane steze oz. t. i. “dirt track”. Na lokaciji smo se sestali s predstavniki SŽ Infrastruktura d. o. o., ki načeloma našo namero podpirajo, vendar ne morejo dati služnosti za ta namen dokler ne bo končana prenova proge med Preserjami in Borovnico, saj zemljišče potrebujejo za skladiščenje in odlaganje gradbenega materiala pri prenovi proge. Ta naj bi bila po zagotovili pristojnih končana prihodnje leto v tem času. Potem jih bomo prijeli za besedo in če bo ta držala bo mogoče hitro, predvsem če bodo pri tem sodelovali tudi lokalni podjetniki s področja gradbeništva,
poleg kolesarskega parka narediti še gorsko-kolesarski poligon.
Vendar pa nova infrastruktura sama po sebi lahko le omili, ne pa tudi razreši konfliktov med različnimi in različno močnimi uporabniki. Na nas kot starših, skrbnikih, učiteljih in skupnosti pa je, da v sodelovanju in na način, za katerega se bomo skupaj dogovorili, vzgojimo mlade, da s svojo razigrano mladostno energijo ne ogrožajo sebe in drugih ter uničujejo javne infrastrukture. Ne le tiste, ki je namenjena njim.
