Gradnja viadukta in vzpostavitev železniškega prometa na progi Dunaj – Trst je zgodovinsko preoblikovala Borovnico v trško naselje in jo povezala s svetom. Temu je sledil gospodarski, socialni in kulturni razvoj oz. modernizacija vseh vidikov življenja. Proga je sicer po I. svetovni vojni zaradi geo-političnih sprememb izgubila svoj izjemen gospodarski pomen. Med 2. svetovno vojno pa je dobila velik vojaško-strateški pomen, Borovniški viadukt pa je s tem postal ena od pomembnih tarč za onesposabljanje prometa po njej.
Ob tem ni šlo brez »kolateralne škode«, kot brezosebni vojaški žargon imenuje nenamerne civilne žrtve, ki jih tudi v Borovnici ni bilo malo. Po vojni je bila sprejeta odločitev o gradnji nove proge po obronkih Borovniške doline, ostanke viadukta pa so razstrelili. Edini preostali steber, ki še danes priča o mogočni gradnji, je bil kasneje proglašen za kulturni spomenik občinskega pomena.
Razvoj Borovnice v zadnjih 170 letih, od kar se je začela gradnja Borovniškega viadukta, je neločljivo vezan na razvoj in usodo železniške proge, ki povezuje srednjo Evropo s Jadranom. Z gradnjo in razvojem pristanišča v Kopru je železniška povezava, ob kateri leži Borovnica, spet začela dobivati na pomenu, ki se je še okrepil z vstopom Slovenije v EU, saj je ta del 5. evropskega koridorja. Železnica pa je od časa izgradnje viadukta pa vse do danes za večino naših občanov ostala najhitrejši, najbolj udoben in najbolj konkurenčen potovalni način za pot na delo ali šolanje v Ljubljani.
Železnica ima zaradi vsega zgoraj navedenega poseben pomen tudi za identiteto kraja, saj je v dobrem in slabem krojila in še kroji njegovo usodo. Železniška tehniška in kulturna dediščina pa postaja vse bolj pomembna tudi za prepoznavnost kraja in razvoj turizma v občini! Z obnovo železniške čuvajnice 666 je bil leta 2007 storjen prvi večji korak k ohranjanju in predstavitvi dediščine po proglasitvi ostankov edinega preostalega stebra Borovniškega viadukta za spomenik občinskega pomena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi organizacija proslava ob 160 letnici Južne železnice na nacionalni ravni in z mednarodno udeležbo ter izid publikacije »Borovnica-pogledi dveh stoletij« leta 2017 sta dala prispevek v tej smeri. Prav tako tudi organizacija prevoza z muzejskim vlakom iz Ljubljane na osrednjo občinsko turistično prireditev »Praznik Borovnice« med leti 2017 in 2019.
Vendar pa mlajše generacije, prav tako pa v zadnjih letih zelo številni, ki so se preselili v Borovnico, premalo poznajo zgodovinski pomen železnice in Borovniškega viadukta kot njenega simbola, za razvoj kraja, prav tako pa tudi železniške dediščine kot potenciala, ki lahko v času, v katerem železnica ponovno pridobiva pomen, služi h krepitvi pripadnosti ter povezovanju med generacijami ter med priseljenci in »staroselci«.
Z namenom krepitve in izrabe tega potenciala je Občina Borovnica na 3. rok 3. javnega poziva LAS Barje z zaledjem za sofinanciranje projektov regionalnega razvoja konec letošnjega januarja prijavila projekt na področju krepitve lokalne pripadnosti z naslovom “Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta” .
Konec julija smo s strani LAS Barje z zaledjem dobili obvestilo , da je bil projekt izbran kot eden izmed tistih, ki bodo upravičeni do sredstev za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt vključuje:
Ocenjena vrednost projekta, pri katerem poleg OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica sodeluje še HUD Karel Barjanski, je malo manj kot 91.000 €. Pri tem naj bi iz sklada ESRR pridobili dobrih 58.000 € ostalo pa bo financirano iz občinskega proračuna.
Projektno vlogo sedaj čaka še končna potrditev s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer pa ne pričakujemo zadržkov. Zaradi dolgotrajnosti postopka se bo večina izvedbe projekta zamaknila v leto 2021.
