V Novo Gorico, ki je bila leta 2025 evropska prestolnica kulture, smo se pod vodstvom turistične vodnice gospe Alenke Veber, podali v četrtek, 11. junija. Na železniški postaji v Borovnici se nas je zbralo 25 upokojencev in z vlakom smo se popeljali na naš izletniški cilj. Na Rakeku se nam je pridružila gospa Alenka, ki nas je že na sami poti opozarjala na zanimivosti, ki smo si jih lahko ogledali skozi okna vlaka. Še posebej od Sežane do Nove Gorice, smo lahko levo in desno občudovali prekrasno pokrajino, nasade breskev in marelic, vinograde in ljubke, kamnite hišice na železniških postajah, ki jih prerašča bršljan. Po slabih treh urah udobne vožnje smo prispeli v Novo Gorico in si na obnovljeni železniški postaji na Trgu Evrope privoščili kavico. Nato smo si v stavbi železniške postaje ogledali razstavo Državna meja na Goriškem 1945 – 2004, ki pripoveduje o usodah ljudi, ki so povezane s postavitvijo in spremembami državne meje med Italijo in Slovenijo.
Do Frančiškanskega samostana na Kapeli oz. na Kostanjevici smo naredili prijeten sprehod. Sonce nas je grelo, nebo je bilo brez oblačka, razgledi s Kostanjevice pa čudoviti. Samostan na Kostanjevici je najbolj znan po grobnici, ki se nahaja v cerkveni kripti in v kateri so pokopani člani francoske kraljeve rodbine Bourbon. Med njimi zadnji francoski kralj Karel X.. V samostanu je tudi bogata knjižnica, ki se imenuje po največjem jezikoslovcu slovenistu, patru Stanislavu Škrabcu. Na vrtu ob samostanski cerkvi se bohotijo vrtnice burbonke, ki pa so zdaj v glavnem že odcvetel, le tu in tam je bil še kakšen cvet, da smo lahko ga lahko povonjali. Res omamno dišijo. V senci mogočnih dreves smo si privoščili malico, nato pa smo se vrnili na železniško postajo, kjer nas je že čakal vlak. Ker smo morali v Sežani prestopiti na vlak za Borovnici, smo si na predlog vodnice Alenke vzeli dodatno uro časa in se napotili v center Sežane, do trga na katerem je kip Srečka Kosovela. Tako smo se spomnili tudi pesnika Krasa, saj je leto 2026 Kosovelovo leto.
Vožnja iz Sežane do Borovnice je hitro minila. Razšli smo se zadovoljni in z željo po novih doživetjih.
Zapisala: Marjetka Rot
