LAS Barje z zaledjem v občinah, ki jih pokriva, organizira serijo delavnic na temo kulturne dediščine. Na delavnici, ki je potekala 26. 3. 2025, s pričetkom ob 19.00, v prizidku borovniške osnovne šole, je glavna vloga pripadla dr. Barbari Juršič.
V uvodu v svojo kratko predstavitev zgodovine kartuzije Bistra je nekdanja direktorica Tehniškega muzeja Slovenije, ki sedaj domuje v prostorih nekdanje kartuzije, izpostavila dobro sodelovanje z Občino Borovnica v času svojega mandata. Tesne vezi med Borovnico in kartuzijo izpričuje tudi sama zgodovina kartuzije, tako glede njenih srednjeveških poimenovanj in dejstva, da so v času gradnje samostana v sredini 13. stoletja menihi živeli v Borovnici ter po njegovi izgradnji dolg poleg ostalih posesti posedovali tudi celotno Borovniško dolino in Menišijo.
Menihi so se večinoma ukvarjali s prepisovanjem in okraševanjem besedil iz stare in nove zaveze, teoloških, zgodovinskih in ostalih spisov. Žal je večina velike zbirke rokopisov, ki jih je hranila kartuzija, zgorele v velikem požaru let 1385. Kljub temu Narodna in univerzitetna knjižnica hrani precej pomembnih in dragocenih rokopisov, ki so nastali v kartuziji, enega pa so nedavno našli v knjižnici v Grenoblu.
V zaključku nas je seznanila z načrti za celovito prenovo muzeja, ki so nastali v času njenega mandata in v katerih je poleg predstavitve preoblikovanja samostana v današnjo podobo, ki je sledila nakupu samostanskega kompleksa s strani bogatega ljubljanskega industrialca in trgovca Franceta Galleta leta 1826, predvidena tudi sodobna predstavitev same kartuzije, rokopisov in življenja menihov.Manjši del grajskega kompleksa gradu Bistra, ki je v času lastništva gradu s strani družine Galle služil kot prostor za shranjevanje oranževcev oz. t. i. "oranžerija" pa bo s pomočjo kohezijskih sredstev kmalu postal sodoben interpretacijski center za predstavitev ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju oz. tistih, ki domujejo v okolici muzeja.
Nekdanji borovniški župan, poslanec DZ-RS Bojan Čebela je potrdil dobro sodelovanje med Občino Borovnica in TMS v času, ko ga je vodila predavateljica in je bilo osredotočeno na iskanje rešitev za obvozno cesto mimo kompleksa gradu, kar je na eni strani pogoj za normalen dostop prebivalcev borovniške občine do cestne in AC mreže, po drugi strani pa za razvoj samega muzeja. TMS je vedno tudi pokazal zanimanje za sodelovanje pri predstavitvi in promociji vsebin tehniške dediščine v okviru Praznika borovnic in drugih prireditev, nadaljuje pa se tudi tradicija gostovanja prireditve Moja reka praznuje v prostorih muzeja.
Da je folklorna kulturna dediščina v borovniški občini ne le zelo živa, temveč ima tudi dobre temelje za svojo prihodnost, je pokazala otroška folklorna skupina Coklarčki, ki je s svojim kratkim nastopom požela simpatije in velik aplavz obiskovalcev.
V drugi polovici je višji svetovalec za razvoj in razvojne projekte Andrej Klemenc na kratko z osnovnimi dejstvi ter prikazom fotografij stanja pred in po izvedbi projekta predstavil preko LAS Barje z zaledjem s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinanciran projekt "Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta". Povedal je tudi, da je Občina Borovnica v partnerstvu s HUD Karel Barjanski ter OŠ iz Borovnice, Brezovice pri Ljubljani in Preserja, konec januarja na javni poziv LAS Barje z zaledjem vložila projekt "Dediščina zbližuje - železnice povezuje", ki nadaljuje prizadevanja občine za obnovo, predstavitev in interpretacijo železniške tehniške dediščine. Pred kratkim so bile na zahtevo LAS posredovane tudi obsežne dopolnitve vloge in sedaj se nestrpno pričakuje ali bo projekt poslan v končno odobritev pristojnemu ministrstvu. V najboljšem primeru bi se izvedba lahko začela že to jesen.
Da je za sodobnost teh krajev železniška dediščina enako pomembna kot je dediščina samostana Bistra za obdobje srednjega veka dokazuje tudi prošnja hrvaškega železniškega muzeja za objavo fotografije Borovniškega viadukta v okviru velike razstave, ki se pripravlja ob 200 letnici železnic.
Občina Borovnica bo ob tej priložnosti zagotovila možnost organiziranega in vodenega obiska razstave in z manjšimi dogodki v času Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine tudi sama obeležila 200 obletnico prvega javnega prevoza z vlakom med Stocktonom in Darlingtonom v Angliji.
Večina od dvajsetine obiskovalcev se je po samem dogodku dalj časa zadržala na manjši zakuski, za katero je poskrbela turistična kmetija Košir s Pristave nad Ohonico ter ob tem živahno kramljala o temah, ki so bile predstavljene na delavnici.
