V ljubljanski Mestni hiši je 22. oktobra 2024 potekala 7. seja Sveta Ljubljanske urbane regije (Svet LUR), zatem pa še 5. seja Razvojnega sveta LUR (RS LUR). Na obeh sejah so člani soglasno potrdili dopolnjen Dogovor za razvoj regije LUR (DRR LUR) in se seznanili z izzivi črpanja kohezijskih sredstev v naslednji finančni perspektivi 2028–2034. Potrjena je bila tudi ožja projektna skupina, ki bo bdela nad pripravo Regijskega prostorskega plana Ljubljanske urbane regije.
Člani obeh svetov so soglasno potrdili drugo dopolnitev DRR LUR, ki vključuje razdelitev nacionalnih in evropskih sredstev v skupni višini 57.437.955 evrov za 35 prioritetnih projektov v regiji, katerih celokupna vrednost sicer znaša 112.900.610 evrov. Med projekti izstopajo večji posegi na področjih javne infrastrukture (oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda) in trajnostnega razvoja (zelena infrastruktura, mobilnost), ki bodo pomembno vplivali na kakovost življenja v regiji.
Seznanili so se tudi z vsebino in postopkom priprave Regijskega prostorskega plana LUR (RPP LUR), ki bo služil kot vezni člen med Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in občinskimi prostorskimi načrti. Svet LUR je soglasno potrdil člane ožje projektne skupine, ki bo skrbela za usklajeno pripravo tega dokumenta. Vodil jo bo doc. Rok Žnidaršič, profesor na Fakulteti za arhitekturo in podžupan mesta Ljubljana, člani pa so še izr. prof. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, predsednica Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije in profesorica na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Marko Peterlin, ustanovitelj IPoP – Inštituta za politike prostora, Peter Lovšin, občinski urbanist in ustanovitelj podjetja Urbania d.o.o., mag. Renata Kosec, županja Domžal, Primož Cimerman, župan Škofljice ter mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).
RPP LUR ne bo zgolj usklajeval varstvenih in razvojnih potreb države, regije in občin, temveč bo prinesel tudi pomemben konsenz med različnimi resorji glede usmeritev razvoja v regiji. Skupaj z Regionalnim razvojnim programom in Regijsko celostno prometno strategijo bo tvoril »trojček« ključnih razvojnih dokumentov regije, ki bodo povezali razvojno, prostorsko in prometno načrtovanje.
Na obeh sejah je tekla beseda tudi o prihodnosti kohezijske politike v obdobju po letu 2027. Člani Sveta LUR so bili seznanjeni s povzetki izračuna vpliva regionalnih delitev na kohezijsko ovojnico za obdobje 2028–2034, na podlagi katerih so zavzeli stališče, da je najprimernejša rešitev, da je v novi perspektivi Slovenija organizirana kot ena kohezijska regija.
Foto: Romana Hribar
